Dolenjci na romarskem pohodu pod sončnim Čavnom


Jakobčki (beri: prijatelji poti sv. Jakoba) iz Vipavske doline so letos že tretjič organizirali romanje pod sončnim Čavnom. Izbrali so nedeljo, 9.3., in naročili tam zgoraj čudovito sončno vreme, ki nas je spremljalo cel dan. Vipavska dolina se je kopala v soncu, nebo je bilo modro od obzorja do obzorja, močno je dišalo po pomladi, vse je bilo v brstenju in pomladnem cvetenju.
Kot se za prave romarje spodobi, smo v zgodnjem jutru začeli z romarsko sv. mašo v cerkvi sv. Marjete v Skriljah pri Dobravljah, ki jo je daroval domači župnik g. Rafko. Po maši je bil uradni sprejem in uradni začetek romanja v dvorcu Favetti, kjer smo začeli s kavo, čajem in piškotki in nadaljevali s kulturnim programom, s pesmijo „Slovenec sem Slovenec sem ...“ in domoljubnim nagovorom prijaznega domačina. .
Pot smo nadaljevali proti Kamnjam, kjer nas je pozdravila ga. Brigita, predsednica KS, potem pa navzgor do „školja“ in cerkve sv. Pavla nad vasjo Vrtovin, ki je bil nekoč utrjena obrambna točka. Cerkev lepo obnavljajo in ob njej so pridni domačini zgradili zvonik, ki je v nedeljo 16.3. slovesno dobil nove zvonove.
Razgled v dolino je bil veličasten, pripovedovanje domačina prijazno, pozdrav predsednika KS pa je izzvenel kot povabilo, da naj se kmalu spet vrnemo, saj so ti kraji lepi v vseh letnih časih.
S školja smo se po strmi poti spustili mimo znamenitega vodnega stolpa in cistern iz rimskih časov.
Povzpeli smo se tudi h kapelici sv. Lucije, ob kateri je v živi skali tolmun z zdravilno vodo, ki nikoli ne presahne, tudi v največji suši ne.
Pot smo nadaljevali proti Taboru, lepo ohranjenemu staremu gradišču, v katerega so se zatekali ljudje iz doline pred turškimi in beneškimi vpadi. Tudi tukaj nas je čakala prijazna pogostitev in domačinka, ki nam je veliko povedala o tem znamenitem kraju.
Pot nas je vodila naprej v Vitovlje in navzgor do cerkve sv. Marije, kjer smo imeli kulturni program. Spomnili smo se pokojnega g. Bogdana Žorža, katerega pogreb je bil prav v tem času na pokopališču v Dornberku. Ga. Silva nam je „in memoriam“ prebrala njegov zapis „Veselite se življenja“ , moški zbor iz Šembida pa zapel Zdravico in še nekaj lepih slovenskih pesmi, za konec pa je g. mag. Bogdan Vidmar potrkal na našo vest in naše srce s predavanjem o naši narodni zavesti in našem odnosu in spoštovanju slovenstva.
Pot smo nadaljevali do Šmihela in se ustavili ob cerkvi sv. Mihaela, nato pa nadaljevali naše romanje do Ozeljana, kjer je cerkev sv. Jakoba in kjer je bil cilj našega romanja. Na travniku pri gradu nas je čakala pravkar spečena in še topla vipavska frtalja in mladi harmonikar, ki je neutrudno igral domače viže. Pozdravila sta nas predsednik KS in predsednik turističnega društva, ki sta se nam zahvalila za obisk in nas povabila v Ozeljan tudi prihodnje leto.
Avtobus nas je odpeljal na izhodišče v Skrilje, mi pa smo imeli veliko pohvalnih besed za izredno lepo pripravljeno romanje, za odlično organizacijo, prijazne domačine in odlično postrežbo. Bog povrni vsem za čudovit dan! Še se bomo vrnili v te kraje, saj nam je bilo zares lepo!
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se