B. B.

##IMAGE-3761425##

Če so bili gostinci na Glavnem trgu doslej tisti, ki so tožili nad dolgotrajnimi postopki pri obravnavi njihovih vlog za delo v podaljšanjem obratovalnem času, je novomeška občina z novim odlokom, ki ureja to področje, zadeve zdaj obrnila na glavo. Kdor bo hotel izpodbijati novo dejstvo, da so lahko lokali v mestnem jedru zdaj odprti do polnoči oziroma do druge ure zjutraj, bo moral dokazati, da je novi občinski odlok, ki ga je občinski svet sprejel konec maja, nezakonit.

Obratovalne čase gostinskih lokalov v Sloveniji ureja poseben pravilnik, ki določa, da so restavracije, gostilne in kavarne lahko odprte med šesto in drugo uro naslednjega dne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari pa med šesto in 24. uro. A to velja le za lokale v objektih izven »območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim«. Gostinski obrati v objektih na teh območjih so lahko odprti le med šesto in 22. uro. Lastniki lokalov, ki želijo biti odprti dlje, morajo na občino oddati vlogo za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času.

PREDOLGI POSTOPKI

Lokale v mestnem jedru je novomeška občina v skladu s svojim odlokom, ki določa podrobnejša merila za izdajo soglasij za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času, doslej obravnavala na podobno kot lokale v spalnih naseljih. Se pravi, da je gostinec v mestnem jedru, ki je želel imeti odprto dlje kot do 22. ure, moral vložiti vlogo za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času.

Vse take vloge je novomeška občina do leta 2017 vodila po skrajšanem upravnem postopku, po vloženi tožbi in odločbi sodišča, ki je ugotovilo, da to ni zakonito, pa ga od takrat vodi po rednem postopku. To pomeni, da mora o vlogi za podaljšanje obratovalnega časa obvestiti okoliške prebivalce in opraviti javno obravnavo. Tu pa se zadeve zapletejo.

O podanih pripombah na javni obravnavi, ki lahko trajajo tudi po več ur, je potrebno sestaviti zapisnik, se do pripomb, ki jih je lahko res veliko, opredeliti in nato izdati še dobro obrazloženo odločbo. To v praksi traja kar nekaj časa, tako da lokali v mestnem jedru na dovoljenje za podaljšanje delovnega časa zdaj čakajo tudi po dva ali tri mesece, včasih pa celo več. Ker morajo dovoljene za podaljšanje obratovanja pridobiti za vsako koledarsko leto posebej, je to zanje precejšnja težava. »Hotel Center je za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času zaprosil že lani, pa ga še vedno nima,« je na majski seji občinskega sveta navrgel novomeški župan Gregor Macedoni.

POČASNOST ALI NAGAJANJE?

Pri vprašanju, ali je za dolge postopke kriva počasna občinska uprava ali nagajanje nekaterih stanovalcev Glavnega trga in okoliških ulic, ki podaljšanju obratovanja lokalov odločno in vztrajno nasprotujejo ter se pri tem spretno sklicujejo na zakon o javnem redu in miru, na z ustavo zagotovljene pravice do nočnega počitka, zdravega življenjskega okolja in podobno, so bili svetniki praktično enotni.

»Gre bolj za nagajanje kot kaj drugega,« je prepričan svetnik Janez Murn (GAS), ki je na seji prebral tudi nekaj policijskih poročil, v katerih policisti ugotavljajo, da prijavljenih kršitev – prijavitelji so zvečine ene in iste osebe – zaradi katerih so morali posredovati na Glavnem trgu, ob prihodu niso zaznali.

Podobnega mnenja je bila tudi večina drugih svetnikov, ne pa tudi Murnov strankarski kolega Alojz Kobe, ki je prepričan, da je težava v neažurni občinski upravi, ki postopkov ne izpelje v predvidenih rokih.

KAJ JE OBMOČJE STANOVANJ?

Da bi se dolgotrajnim in zahtevnim upravnim postopkom v prihodnje izognili, je občinska uprava pripravila spremembo odloka o merilih za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem delovnem času. Ta med drugim podrobneje opredeljuje »območje stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim,« na katerih državni pravilnik redno obratovanje lokalov omejuje na 22. uro. V novem odloku, ki so ga svetniki potrdili praktično enoglasno, stoji, da ta omejitev velja na območjih, ki jih kot stanovanjska opredeljuje občinski prostorski načrt (OPN). In ker OPN mestnega jedra ne definira kot območje stanovanj, ampak kot območje centralnih dejavnosti, lokali v mestnem jedru ne zapadejo pod omejitev iz državnega pravilnika. Preprosto.

Pa bo taka ureditev vzdržala sodno presojo odloka, ki bo skoraj zagotovo sledila? To je župana vprašal Uroš Lubej (Solidarnost). »Vem, s kakšnimi ljudmi imate opravka, vem, kaj so pripravljeni storiti, da bi onemogočili drugega. Cilje odloka sicer podpiram, saj so gostinci, ki delajo v mestnem jedru, v stiski, zanima pa me, ali lahko ta odlok prestane pravni preizkus. Zdaj se namreč vzpostavljata dve kategoriji stanovalcev – tisti, ki živijo na območju z namensko rabo stanovanj in se imajo pravico vpletati v postopke, in tisti, ki živijo na Glavnem trgu ali v mestnem jedru, ki te pravice nimajo več.«

»Velika verjetnost obstaja, da bo boj glede tega še tekel, zato vzporedno vodimo tudi zakonodajno pobudo. Odlok spreminjamo na podlagi izkušenj iz zadnjih treh let. Upravni postopek ni namenjen temu, da teče pol leta, a nekateri so našli način, in to je zdaj naša reakcija,« je na Lubejeve pomisleke odgovoril Macedoni in dodal, da gre v mestnem jedru resnično za konflikt dveh interesov, saj se v njem prepletata tako spalno naselje kot gospodarske dejavnost, zato novi občinski odlok vsebuje tudi določila, ki varujejo interese stanovalcev.

Kako se bo zadeva razpletla, bo pokazal čas. A kot rečeno, z vprašanjem, kako uveljaviti svoj interes, bodo imeli zdaj več težav stanovalci mestnega jedra. Natančneje peščica njih, saj je svet KS Center izrazil trdno podporo spremenjenemu odloku.