Na veliko soboto je bil blagoslov ognja v župniji Šentpeter - Otočec ob 6. uri zjutraj, v Ždinji vasi pa ob 9. uri. Z blagoslovljenim ognjem so otroci odhiteli po domovih, ga razdelili ljudem, da so lahko pokadili svoja stanovanja, včasih pa so ga vrgli na ogenj v štedilnik, na katerem so kuhali velikonočne jedi. Blagoslov ognja je slovenska krščanska tradicija in je prav, da se ohranja.

Blagoslov velikonočnih jedi

Velika sobota je dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Posebno simboliko imajo velikonočne jedi. Jedi so blagoslovili trikrat v župnijski cerkvi Šentpeter - Otočec in štirikrat v njenih podružnicah. Številni verniki so k blagoslovu prinesli velikonočne jedi v košarah, ki so bile pregrnjene z lepo vezenim prtom, na katerem je upodobljeno velikonočno jagnje z zastavico. Med jedmi, ki jih odnesejo k blagoslovu, so: meso (šunka), hren, potica, pirhi, ki simbolizirajo Kristusovo telo, žeblje, s katerimi je bil prebit na križ, trnjevo krono in Kristusovo kri. Blagoslov velikonočnih jedi je opravil domači župnik Jože Rački. Blagoslov naj bi v vernikih zbudil smisel in hvaležnost za velike božje darove, ki izhajajo iz velike noči in jih opominjajo na božjo bližino.