Slavne Bepopovke, Ana, Alenka in Tinkara, so nazaj v glasbeni akciji. Zelo se veselimo njihovih nastopov. Da bi se nanje čim bolje pripravile, so si rekle Punce, gremo me po svoje, se zapeljale v Dolenjske Toplice in v Balnei preživele sproščen, zabaven in krepčilen konec tedna. Eden od povodov za žensko razvajanje je bil Tinkarin rojstni dan – vse najboljše, Tinkara! – drugi se je nanašal na prepotrebno sprostitev, tretji pa na dejstvo, da so se zelo pogrešale in so v Krkini ponudbi videle odlično priložnost za brezskrbno druženje.

Dolgih 17 let je že preteklo od takrat, ko je življenje dekleta za vedno povezalo. Januarja 2002 so se, tako kot še tisoč mladih Slovencev, prijavile v resničnostni šov Popstars na Kanalu A. Pred tem se niso poznale. »Na prvo avdicijo sem prišla 8. marca, sledilo jih je še nekaj, konec aprila so že sestavili našo peterico, junija smo se prvič pojavili v javnosti. Potem se je profesionalna ekipa intenzivno ukvarjala z nami, testirali so nas, opazovali, kako se obnašamo, nam urejali imidž, kreirali urnike, intervjuje, fotografiranja,« se spominja Tinkara, Ana pripomni: »Učili so nas peti na odru v živo, hkrati pa smo izvajali koreografijo. Če tega ne bi vadili, bi na nastopu po treh komadih padli dol.«

To je bilo zelo intenzivno obdobje. »Praktično vsak dan smo delale, kot služba je bilo, čeprav je bila Tinkara že zaposlena, jaz in Simon sva bila na faksu, kasneje se je vpisala še Alenka,« našteva Ana, Alenka jo dopolni: »Sama sem morala študij pustiti, ker vsega pač nisem zmogla, kar naprej smo bili na cesti ...«

Iz šole na avdicijo - hvala podravnatelju!

Seveda je bilo za to potrebne veliko volje, moči, ljubezni do petja. »Že od drugega razreda osnovne šole sem nastopala s pevskim zborom, znotraj njega smo ustanovili komorno skupino, potem še eno in peli črnske duhovne pesmi. V srednji šoli smo že imeli svoj bend. Na prvi avdiciji za Popstars sem zapela Lahko sem srce, pesem skupine Tabu,« pove Ana, Alenka pa: »Jaz sem redno spremljala šov Popstars na nemški televiziji in ker sem ves čas pela, sem si srčno želela, da bi tudi pri nas organizirali kaj takega. Prav spomnim se, kako sem nekoč na zadnjem sedežu avtomobila listala revijo Stop in našla reklamo ’Popstars oddaja tudi v Sloveniji’’. Skoraj sem omedlela. Skupaj z Majo Založnik, ki je danes tudi znana pevka, sva šli prosit podravnatelja, naj naju spusti od pouka, da bova šli lahko na avdicijo. Dovolil nama je. Zapela sem pesem Toni Braxton Un-Break My Heart.«

Tinkaro pa je na avdicijo popeljala plesna preteklost v skupini: »Vse smo se prijavile. Pisalo je ’Pokaži, kaj znaš’, pa smo šle. Želele smo si narediti malo reklame, da bi dobile več nastopov. Ko so nam povedali, da bomo morale peti, smo ostale le tri. Jaz sem v prvem krogu zapela Ogenj in led, Anike Horvat, v drugem pa Severinino Ja samo pjevam. Sicer pa imamo pri nas glasbo v družini. Oče je bil pevec pri skupini Ultra, jaz pa sem pri 16. letih postala prva zmagovalka oddaje Full Cool demo top na radiu Celje.«

Zmagovalna peterica nastala v Šport hotelu na Otočcu

Sogovornice so prišle v izbor tridesetih. »Za slab teden so nas peljali na Otočec, nas ’zaprli’ v hotel Šport, tam pa so že sestavljali peterice, preizkušali, celo skozi psihološke teste smo morali iti,« se spominja Ana, »še danes imam pred očmi prvo sliko naše peterice. Ko so mene poskusno zamenjali z drugim dekletom, se je energija čisto spremenila. Neverjetno.«

Zmagovalno peterico so takrat sestavljali 22-letna Tinkara Zorec iz Celja, danes se po možu Petru piše Fortuna, 20-letna Ana Praznik iz Zagorja ob Savi, 19-letna Alenka Husič iz Ormoža, dekletom pa sta se pridružila še 23-letni Simon Meglič iz Tržiča in 17-letni Nejc Erazem z Mirne.

»Z Nejcem sva bila najmlajša, sama sem bila tik pred maturo,« se spomni Alenka. »V šoli mi sploh niso šli na roko, to moram povedati, ampak je nekako šlo. Po maturi smo se z najboljšo prijateljico in prijateljem naložili v star avto in se odpeljali v Ankaran. Kar v avtu smo spali, vseeno nam je bilo, samo da je bilo mature konec. Ravno v tistem času je prišla v javnost novica o Bepopu, a sem mislila, da me ne bo nihče prepoznal. Pa ni bilo tako. Takoj zjutraj so me na plaži začeli obletavati navdušenci, ’Alenka, Bepop’, so vzklikali, od nekod so privlekli kitaro, pa smo začeli skupaj prepevati.«

V petek, 20. septembra, je bila že 17. obletnica tragične smrti Nejca Erazma, komaj 17-letnega, nikoli pozabljenega petega člana skupine Bepop.

Pogrešajo Nejca!

Njihova prva pesem je bila Moje sonce, ki je vse do današnjih dni ostala hit. »Glasbo zanjo je napisal Zvone Tomac iz skupine Kingston, besedilo pa Primož Pogelšek, bivši basist iz skupine Nude,« razloži Tinkara in nadaljuje: »Jeseni smo izdali drugi singel z naslovom Odpelji me, no, pet dni kasneje pa se je naš Nejc, ki je živel tu blizu, smrtno ponesrečil ...« Po kratki tišini Tinkara doda: »Ravno ta petek (20. september) bo 17. obletnica njegove smrti. Tudi, takrat, ko se je ponesrečil, je bil petek. Tisti dan bi morali kot presenečenje nastopiti na neki prireditvi ... Poklical me je in rekel ’Tinči, še en krog se peljem z motorjem, potem se pa vidimo’, pa se žal nismo več videli.« Ana nadaljuje: »Par dni prej si je kupil motor. S prvim denarjem, ki smo ga dobili od organizatorjev.« Spet Tinkara: »Potem nas je nek gospod, še danes ne vemo kdo, poklical in rekel, da je imel nesrečo in da je pri zdravniku. Čez pol ure je sporočil, da je Nejc umrl. To je bil za nas tak šok, da sprva sploh nismo dojeli. Spomnim se, da smo se pred odhodom na nastop zbrali pri Ani doma, njena mama nam je dala pomirjevala. Še danes ne moremo dojeti, da se je to zgodilo. Tako zelo smo bili povezani.«

Nejčeva tragedija je Bepopovce za nekaj časa ohromila, potem pa so prav v spomin nanj spet zagrizli v delo. Tinkara: »Čutili smo, da bi Nejc želel, da nadaljujemo. Nismo hoteli nikogar drugega, saj je bil nenadomestljiv, zato smo nadaljevali sami štirje. Nastopali smo še tri leta, izdali tri albume, plus božičnega. V diskografiji imamo 39 komadov. Menda je naš album še vedno najbolje prodajan, če gledamo obdobje samostojne Slovenije.«

Kar osem deklic, za cel oktet

Vsaka pesem se enkrat izpoje. »Precej naporno je bilo, energija je popuščala, bili smo že vsepovsod, otroci so nas ves čas cukali za rokave, jaz pa sem si želela ustvariti družino ...« pojasni Tinkara. »Eno z drugim se je poklopilo, čeprav vsi mislijo, da je bila za naš razhod kriva le moja nosečnost. Ni bilo tako, še v osem mesecu sem nastopala in skakala po odru,« doda v smehu. Danes ima Tinkara kar tri hčerke. »Zanimivo je, da imamo vsi same babnice. Tinkara ima Tajo, Vito in Floro, Ana ima Otjo, jaz dve, Alino in Ano, pa tudi Simon ima dve hčerki. Skupaj imamo kar osem punc,« pove Alenka, Tinkara doda: »Najmlajši, Anina in Alenkina, sta stari po tri leta in pol, moja najmlajša jih ima štiri in pol, tako da mamice spet lahko kam gredo. Rekle smo si Punce, gremo me po svoje, in šle. V Balneo.«

Leta se jim prav nič ne poznajo, zob časa ni niti malo načel njihovega videza, pa tudi živahne so še vedno kot najstnice. »Očitno imamo takšne gene, ali kaj,« v smehu pripomni Ana, Alenka doda: »Najbrž k temu nekaj pripomore tudi glasba, pozitiven pogled na svet, dobra volja, bolje je imeti smejalne gube, kot tiste od mrščenja. Zelo smo povezane. Tudi če življenje poskrbi, da kakšna omahne, se spodbujamo. Nikoli se ne prepustimo turobnim mislim. Skupaj smo polne mladostne energije.«

Vrnitev je povzročila pravi bum

V vseh letih medijske abstinence, ko se jim je zgodilo življenje, so ljudje dekleta večkrat vabili, naj obudijo svojo glasbeno kariero in znova vzamejo v roke mikrofone, a se jih ni dalo prepričati. Vse do pred dveh let, ko so se skupaj s Simonom marca 2017, po 15 letih, znova zbrali za nastop na zabavi Tutti Frutti v ljubljanskem klubu Cirkus, oktobra pa so kot gostje nastopili še na žuru v Cvetličarni. »Kar malo v šoku smo bile od pozornosti in prijetnega presenečenja,« zaupa Alenka, »Ljudje so bili povsod. Na to smo že pozabile,« pristavi Ana, Tinkara pa pove: »Vedno smo delovali po načelu ’vsi za enega’, ali pa Bepopa ne bo več. Pa vendar. Simon se ne vidi več v tem poslu, me pa bi rade nadaljevale. Sedli smo skupaj, se pogovorili, Simon nam je dal zeleno luč, nas podpira in zdaj gremo same naprej. Na glasbene odre se vračamo kot ženski trio. Stvar se razvija v pravo smer, v soboto (21. septembra) bomo znova nastopile v Cirkusu. Naša vrnitev je nepričakovano postala tak bum, da imamo rezervirane nastope že za prihodnje leto.«

Po energijo in navdih v hotel Balnea

Za začetek bodo obudile nostalgijo, »kaj bomo osvežile in skušale obuditi tisto energijo kot nekdaj,« pravi Alenka. »Zato smo šle v Balneo, po energijo in navdih,« iskrivo doda Ana, »največ nam je pomenilo, da smo nekaj dni lahko dale možgane na off, izklopile telefone in se same tri, brez družinskih obveznosti, do sitega naklepetale. Malo smo obujale spomine, uživale smo v velnesu, v bazenih, terapevtski masaži ...« Alenka nadaljuje: » … tudi v odlični kulinariki, po celo uro smo bile na večerji, ker je bilo toliko vsega, kalorije pa smo potem kurile v savnah. Mene je najbolj navdušila masaža Življenje je lepo.« Tudi Tinkara je najbolj uživala v poživljajoči moči masaže in čutni energiji dotika. »Ravno sinoči smo se pogovarjale, kaj vse smo zamujale.«

Razmišljale so, da bi oddih podaljšale za en dan, a je Tinkari mož poslal sporočilo z vprašanjem, ali bo naslednji dan lahko peljala hčerke v šolo. »No, pa je ideja splavala po Krki,« smeje pripomni Tinkara, »smo se pa že kar dogovorile, da spet pridemo v Terme Dolenjske Toplice. Naslednjič bomo s seboj pripeljale hčerke. Za začetek. Potem pa morda še naše moške.«