Arhiv Lokalno.si

Galerija likovnih samorastnikov Trebnje gosti razstavo frančiškanskega patra Ambroža Testena – tokratna razstava je ena redkih njegovih predstavitev v Sloveniji in je posvečena 35. obletnici njegove smrti. Avtorica razstave je Margarita Šimat.

Ambrož Testen (1897-1984) je bil rojen v Loki pri Mengšu, svoj opus pa je ustvaril na Hrvaškem – slikal je po samostanih v Zadru, Dubrovniku, Cavtatu, Orebiću, v Kuni na Pelješcu, na Krapnju, v Šibeniku in na Rabu, kjer je doživel ustvarjalno najbolj plodno obdobje. Na razstavi v Trebnjem se prepletajo motivi iz legende sv. Frančiška Asiškega, svetega pisma, vsakdanjega življenja in Dantejeve Božanske komedije. Zaradi izrazite ekspresivnosti lahko dela tega umetnika primerjamo z najvidnejšimi ekspresionisti sveta.

»Ko se je osvobodil svojih vzornikov, ko ni več želel akademsko reproducirati resničnosti, česar zaradi pomanjkanja likovne izobrazbe ni znal, potem je Testen spregovoril iz sebe in ustvaril dela, ki ilustrirajo njegovo duhovno globino in neverjetno ekspresivnost. Vedno smo govorili, da nas spominja na vse, da vse prepoznamo, a nikjer ne najdem direktnega vzora, ampak gre za slikanje in risanje iz notranjosti,« je povedala avtorica razstave Margarita Šimat, ki je dela izbrala iz zbirk Frančiškanskega muzeja sv. Bernardina iz Kamporja, Hrvaškega muzeja naivne umetnosti v Zagrebu in iz zasebne zbirke Dagmar Meneghello. (- pripeta tonska izjava Margarete Šimat v hrvaškem jeziku)

Lastniki na Testenova dela gledajo zelo raznoliko. »Ko sem videl njegova dela iz odraslega, zrelega obdobja, mi je bil zelo všeč. Vi ga doživljate večinoma kot umetnika, mi pa ga vidimo kot patra, ki je bil ponižen, temeljit, pristen. To je njegova veličina. Ni bil samo izjemen slikar, vse, kar je delal – molil, živel v skupnosti, delal, vrtnaril – vse je delal predano. V njegovem življenju ni bilo prostora za površnost. In zato je on veliki človek,« pravi Ivan Gavran iz Frančiškanskega muzeja sv. Bernardina iz Kamporja, Mira Francetić Malćić iz Hrvašega muzeja naivne umetnosti, od koder si je trebanjska galerija za razstavo sposodila tri dela, pa dodaja: »V veliko čast nam je, da si je galerija pri nas sposodila ta dela.« (- pripeti tonski izjavi Ivana Gavrana in Mire Francetić Malćić v hrvaškem jeziku)

Likovna dela v trebanjski zbirki je ustvarilo več kot 300 različnih umetnikov z vsega sveta, od tega je 60 Slovencev. »Ambrož Testen s svojimi deli v zbirki naše galerije ni zastopan, se pa na razstavi predstavlja z več kot 60 likovnimi deli, ki nudijo vpogled v pozno ustvarjalnost tega navdušenega slikarja samouka ter skromnega in predanega brata frančiškana. Njegova dela so odkrili v 80ih letih prejšnjega stoletja in jih na različne načine poskušali ohraniti. Veseli me, da smo pri pripravi te razstave uspešno povezali različne institucije in zasebnike, da bi izjemna dela manj znanega umetnika, ki navdušujejo umetnike in likovne kritike po vsem svetu, predstavili tudi slovenskemu občinstvu,« je o razstavi povedala direktorica CIK Trebnje, pod okriljem katerega deluje tudi Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, Patricija Pavlič. (- pripeta tonska izjava Patricije Pavlič)

Razstava Ambroža Testena, ki jo je včeraj odprl župan Občine Mirna Dušan Skerbiš, za glasbeno obogatitev pa je poskrbela Glasbena šola Trebnje, bo na ogled do 5. maja. Letošnji razstavni program v galeriji je tudi sicer zelo raznolik in barvit. Sredi maja v Trebnje prihaja Irena Polanec s samostojno razstavo, ki bo razkrila vse o Evi, jeseni pa bo odprtje skupinske razstave, ki nastaja v sodelovanju z Muzejem grada Koprivnica, enoto Galerija naivne umetnosti, Hlebine, na kateri bodo predstavili začetke hrvaške naivne umetnosti.