V petek, 5. oktobra, je svojih zavidljivih in častitljivih 97 let praznovala Jožefa Bučar ali - kot ji domači pravijo - Bučarjeva mama iz Volčkove vasi. Vedno nasmejana, zdrava in polna energije je rojstni dan praznovala v krogu domačih, katerega pa letos žal ni mogla okronati z obiskom že tradicionalne maše v Lurdu, saj se je doma zdravila po zlomu in operaciji kolka.

Jožefa je bila rojena leta 1921 v Rakovniku pri Novem Lurdu, kot prvi otrok v družini. Zelo mlada se je poročila z fantom Francom Medvedom, ki je bil iz Dolenjskih Toplic, in se kasneje tja tudi preselila. Tu sta dočakala 2. svetovno vojno, ker pa so Franca med svetovno vojno zaprli, se je Jožefa visoko noseča odločila pobegniti nazaj domov v Rakovnik k mami. Nekoliko kasneje se jima je tu rodila hčer Jožica. Do konca svetovne vojne sta se z možem nekajkrat še videla, vendar je bil žal med vojno ubit. Spomin na Franca je ostal, saj se jima je rodil sin Marjan.

Skozi življenje, za katerega pravi, da je bilo trnjavo, se je prebijala z dvema majhnima otrokoma in imela je željo po lastni hiši. Zato je začela skrbeti za starejšo ženico Okički, ki je živela na kmetiji v Volčkovi vasi. Na to kmetijo so se kasneje tudi preselili ter jo prevzeli nase. Za delo na njej so vsi radi poprijeli. Kmalu se je podala v nov zakon z Janezom Bučarjem in rodili so se jima trije sinovi, od katerih je eden umrl še zelo majhen. Vsi otroci so si domove ustvarili okoli kmetije, le najmlajši je ostal doma in z ženo prevzel skrb za kmetijo.

V življenju je pretrpela marsikaj in je za vsako pozitivno stvar zelo hvaležna, čeprav ji ni bilo lahko, sta jo, kot sama pove, po pravi poti vodila vera in molitev. Jožefa ima poleg 5 otrok še 7 vnukov, 9 pravnukov in 6 prapravnukov, ki jo vsakodnevno obiščejo in radi prisluhnejo njenim zgodbam iz mladosti. V prostem času rada bere, pogleda kakšno telenovelo, prebere časopis Družina, rada pa tudi pocrklja mucka, ki ji krajša še tako turobne dni. Seveda še vedno rada poprime za vsako delo, kot ona pravi, leta niso nikakršna ovira.