Arhiv Štajerskega Tednika

To se je zgodilo bralki, ki je na cesti zagledala srno z več kot očitno zlomljeno taco, saj ji je ta nekontrolirano bingljala v zraku, za povrh vsega pa jo je preganjal še pes, ki se sicer redno prosto sprehaja po vasi. Ko jo je ujel, jo je prevrgel na tla, v tistem trenutku pa se je mimo pripeljal sosed, skočil iz avtomobila in pregnal psa, da se je ranjena žival lahko umaknila na varno. Poklicala sta lovca in ga prosila za pomoč. Obljubil je, da pride. Ker ga ni bilo, sta ga poklicala znova, takrat pa je dejal, da ga ne bo, ker je v tem času prepovedano streljati srnjad, saj so samice breje.

Kaj pa empatija do živali?

Kljub prošnjam, naj se vendar usmili ranjene živali, je ostal pri svojem, predlagal jima je, naj »zadevo uredita sama«. Razočarana nad zavrnitvijo sta poškodovano srno nato res skušala poiskati, a jima to ni uspelo, saj se je medtem stemnilo, ostal pa jima je grenak priokus, saj sta bila prepričana, da med poslanstvo lovcev sodi tudi empatija do živali.

Če se sliši še tako kruto ali nesmiselno, je lovec ravnal povsem v skladu s pravili, pojasnjuje Franci Ornik, dolgoletni predsednik Lovske družine Voličina. »Včasih smo taki pomoči rekli sanitarni odstrel, danes ta termin ni več v uporabi iz različnih vzrokov, med katerimi je večina nelogičnih, je pa res, da so se na to temo dogajale tudi zlorabe. Lovska in veterinarska zakonodaja si marsikje hodita navzkriž, nekatera pravila so čudna oziroma nič prav življenjska. Ljudje nas zaradi podobnih situacij pogosto kličejo, vem, da marsikateri lovec pomaga žival odrešiti muk, je pa res, da s tem krši pravila in se lahko znajde v postopku, zato tega ne stori, če ljudi ne pozna, saj se boji, da ga bodo prijavili in bo kaznovan.«

Psi v enem letu ubijejo 1.600 divjih živali

Preberite več v Štajerskem Tedniku