Arhiv NTRC

»Podoba parka se je spreminjala, tako kot so se od leta 1952, ko je bilo zdravilišče ustanovljeno, spreminjali lastniki,« pravi Tomaž Majcen. Prvi park je ob zdravilišču postavil Leopold Rödel, ki je bil inženir, gradbenik. »Najprej je moral na tem mestu, ki je bilo poplavna ravnica, nasuti dovolj materiala in urediti zaščitni nasip, ki je to območje varoval pred poplavami. To je bila Rödlova prvenstvena skrb. Obdržal je topolov drevored, ki je bil zasajen, ko so leta 1818 gradili cesto od Celja proti Rimskim Toplicam.«

Veliko spremembo je park doživel leta 1857, ob prihodu novega lastnika dr. Steina. »Prihajal je iz dunajskega višjega sloja, bil je profesor na univerzi. Park je zasnoval po vzoru klasicističnih dunajskih parkov. Posadil je eksotično drevje in eksotične rastline. Po parku je postavil kipe, replike iz antičnih zgodb. Dr. Stein je postavil tudi glasbeni paviljon, kjer so na t. i. dunajskih večerih nastopali glasbeniki iz Avstrije, igrale so tudi vojaške godbe iz Maribora in Ljubljane.« Zasnoval je sončni in senčni vrt. Slednji je bil pod drevesi, namenjen kar tristo obiskovalcem. V času dr. Steina je dobil park meščanski navdih, obstajajo navedbe, da so se Dunajčani vozili v Laško kopat in plesat. »Laško je takrat postalo prestižno letovišče. Njegova velika prednost je bila, da je šla železnica tik ob zdravilišču. Dr. Stein je zgradil tudi plesno dvorano. Laško je bilo takrat mondeno zdravilišče,« o zlati in neponovljivi dobi Laškega pripoveduje kustos iz Muzeja Laško.

Osvetljen park

Sledil je še en pomemben lastnik. Leta 1882 je zdravilišče kupil Theodor Gunkel. »Bil je multimilijonar, ki je želel napraviti vtis. Najprej je blizu vhoda v stari del zdravilišča zgradil osem metrov visok slavolok, na njem sta bila dva grifona – mitološki bitji, leva z orlovsko glavo.« Gunkel je imel elektrarno na vodni pogon, zato je bil zdraviliški park v tistem obdobju osvetljen. »Gredice so bile oblikovane v kamnitih rotundah, rastlinje je bilo še vedno eksotično. Ob cvetličnih nasadih so bile postavljene kamnite klopi. Izdelali so široke sprehajalne steze, ki so jih takrat celo pometali. Imel je šest ali sedem psov, ki naj bi skrbeli za red v parku in za to, da ljudje ne bi trgali cvetja. Vendar menim, da so bili ti psi tudi za zabavo, ker so bili dresirani, da so zganjali tudi norčije in zabavali sprehajalce. Vendar so ljudem nedvomno dajali tudi občutek, da si ne morejo vsega dovoliti,« takratne čase osvetljuje Tomaž Majcen. Gunkel je bil tudi športnik, zato je postavil dve teniški igrišči, kegljišče in ustanovil čolnarno.

Gunkli so bili lastniki do konca prve svetovne vojne, med vojnama je bila v zdravilišču bolnišnica. »V parku so bile konjske ograde, namestitve za vojsko. Drevesa so sekali in njihov les uporabljali za kurjavo. Park je bil v obdobju med vojnama precej uničen. V tistem času so kipe uničili ali prodali in odpeljali. Na novo so postavili ploščad za ples, namestili betonske vodnjake in vaze za cvetlične nasade.« V drugi svetovni vojni je bila v zdravilišču spet bolnišnica, v parku je bil vadbeni prostor za vojsko. Uničevanje je takrat dobilo nov zagon.

Čas po vojni in danes

»Po vojni so na željo enega od politikov posekali drevored kostanjev, takrat se je podoba parka še dodatno spremenila. Ker so posekali več drevja, se je park bolj odprl. Dodali so cvetlične nasade, park je dobil svojega vrtnarja. V tistem času so imeli tudi rastlinjake, v katerih so vzgajali cvetje. Park je takrat imel koncept in celostno podobo, kot si jo takšen park zasluži,« ocenjuje Tomaž Majcen.

Sprehod po tem parku ob Savinji smo minuli teden z Nino Pader Topole, predstavnico družbe Thermana Laško, začeli pri kulturnem centru. Tik ob začetku je umeščeno ekološko izdelano otroško igralo v obliki trdnjave in z gostinskim kotičkom za starše. Od tam je lep razgled na grad Tabor. Za otroškim igriščem je postavljen fitnes na prostem. »Zdraviliški park predstavlja eno pomembnejših mest za rekreacijo na prostem v Laškem, je tudi sestavni del t. i. ›laškega kroga‹, po katerem se sprehajajo ali tečejo meščani in obiskovalci Laškega. Fitnes na prostem je tako dobrodošla oblika nadgradnje rekreacije,« pravi gostiteljica.

Kipi, ki so umeščeni po parku, so nastali med likovnimi kolonijami. »Nekaj jih je v parku, ostali so našli svoje mesto na drugih mestih po občini.«

V parku so tudi energijske točke, ki jih je poiskal priznan radiestezist Jože Munih. »Ena najmočnejših je na mestu, kjer je urejen krog, okrog so v sodelovanju z Maticem Severjem zasadili trajnice in zelišča po projektu, ki je bil izdelan prav za Zdraviliški park,« pravi Nina Pader Topole. Zanimivi in vabljivi so sedeži iz materine dušice, ki še niso povsem zaraščeni s tem priljubljenim zeliščem. »Uživali boste lahko v prijetnih vonjavah materine dušice in srkali energijo ob tej močni energijski točki,« obljublja sogovornica, ki dodaja, da je v hortikulturnem projektu zasaditve parka, pri katerem družba Thermana sodeluje, še nekaj predvidenih korakov. Načrt z energijskimi točkami lahko obiskovalci dobijo v recepcijah hotelov Zdravilišče Laško in Thermana park Laško.

Park tik ob bazenskem delu zdravilišča je svojo »medovito« zasnovo dobil že pred leti, ko je nastal vrt medovitih rastlin. »Namen tega vrta je, da se v njem kar najbolje počuti domača čebela, to je kranjska sivka. Ob vrtu so informativne table, kjer obiskovalci izvedo več o čebelah. Lani smo ta vrt nadgradili, ga dodatno zasadili, dodali visoka korita in v njih zelišča, dodali smo čutno tablo, namenjeno tudi tistim, ki slabše vidijo, v braillovi pisavi. V vrtu so tudi uganke, ki pripovedujejo zgodbo čebel na poljuden in otrokom prijazen način.« Sogovornica dodaja, da te uganke nikakor niso zgolj za otroke, tudi odrasli se namreč lahko kaj naučimo in širimo splošno razgledanost.

Med nabrežjem Savinje in tik ob bazenu je še »senior« vadbeni park, ki je namenjen starostnikom oziroma gibalno oviranim osebam. Na tem mestu je umeščen, ker je za te uporabnike lahko dostopen.

Sicer pa je Zdraviliški park Laško namenjen vsem Laščanom, obiskovalcem mesta, uporabnikom storitev v zdravilišču in gostom v obeh hotelih. »Tudi v času poletne pripeke je to odlično mesto za sprehod, ker velika drevesa dajejo krasno senčno zavetje. Želimo si, da bi ostal lep in živahen, poln sprehajalcev, otrok na skirojih in rolerjih, tekačev in občudovalcev lepe narave,« še dodaja Nina Pader Topole.

MARJETKA R. LESJAK

Foto: Andraž Purg – GrupA