Andraž Purg

Da zaradi gostega prometa in težkih tovornih vozil stokrat na dan čutijo takšne tresljaje, kot se pojavljajo pri potresih druge stopnje Richterjeve lestvice, pravijo krajani iz središča Šentjurja. Povezani v civilno iniciativo so na zadnji seji občinskega sveta opozorili, da zaradi težkih tovornih vozil, ki vozijo skozi kraj, živijo v nemogočih razmerah.

Andraž Purg

Direkcija za infrastrukturo je z namenom omilitve njihovih težav pred dnevi poskrbela za novo asfaltno prevleko ceste skozi središče kraja. A krajani od države pričakujejo čim prejšnjo dolgoročno rešitev – gradnjo šentjurske obvoznice, sicer napovedujejo skrajne ukrepe. Ker se zatika pri odkupih zemljišč, je vedno bolj pod vprašajem črpanje pridobljenega evropskega denarja, predvidenega za to prometnico.

"Če denarja ne bomo porabili v Šentjurju ..."

Krajani, povezami v civilno iniciativo, so o svojih težavah šentjurske občinske svetnike in vodstvo občine seznanili na zadnji seji občinskega sveta. Takrat so predstavniki Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) predstavili analizo prometa težkih tovornih vozil na območju med Celjem in Šentjurjem ter med mejnim prehodom Dobovec in mejnim prehodom Bistrica ob Sotli.

Andraž Purg

Vodja sektorja za ceste v direktoratu za ceste in cestni promet, ki deluje pod okriljem ministrstva za infrastrukturo Damijan Leskovšek, je dejal, da se s problematiko težkega tovornega prometa soočajo marsikje po državi. »V Šentjurju tako kot še marsikje drugje glavna prometna žila vodi skozi jedro kraja. Rešitev vidimo v gradnji navezovalne ceste.«

Ta bo po njegovih besedah zagotovo prinesla pozitivne učinke za razbremenitev mestnega jedra in omogočila boljšo kakovost življenja vseh občanov. »V finančni perspektivi 2021–27 je država uspela zagotoviti evropska sredstva v vrednosti 33 milijonov evrov. Projekt je treba zdaj uspešno spraviti pod streho. Če denarja ne bomo porabili v Šentjurju, ga bo treba preusmeriti k drugim projektom v druge občine ali regije. Tega si ne želimo. Z lokalno skupnostjo skušamo premostiti ovire, ki nastajajo pri projektu, in upamo, da jih bomo uspešno premagali.«

Obremenitve zaradi lokalnega prometa

Predstavniki direkcije so na seji med drugim povedali, da se je promet težkih tovornih vozil leta 2019, ko so bile na mejnih prehodih Dobovec in Bistrica ob Sotli uvedene omejitve glede tranzita med Hrvaško in avtocesto A1, zmanjšal.

Andraž Purg

Tudi v zadnjih dveh letih po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo se je prometna obremenitev tovrstnih vozil bistveno zmanjšala. »Promet na mejni točki Dobovec je zdaj za tretjino nižji, kot je bil leta 2018,« so dejali.

Na odseku ceste Dramlje–Šentjur na števnem mestu Dole podatki kažejo, da se je promet zaradi uvedbe omejitev za težka tovorna vozila zmanjšal. »V zadnjih letih, od leta 2018 do vključno danes, je približno na isti ravni. Če ti ukrepi ne bi bili uvedeni, bi bile te številke bistveno drugačne.«

Kaj kažejo izračuni za povprečne obremenitve s težkim tovornim prometom v letu 2024? 250 tovornih vozil je dnevno v povprečju prečkalo mejni točki Dobovec in Bistrica ob Sotli. Od tega jih je 27 peljalo skozi Šentjur na AC priključek Dramlje, 60 jih je svojo pot nadaljevalo proti Celju.

»V Dramljah je bilo lani v povprečju dnevno 460 tovornih vozi, z obeh mejnih točk jih je prišlo le 27. Le šest odstotkov tovornih vozil torej pride z omenjenih mejnih točk. Na števnem mestu Teharje je bilo leta 2024 dnevno povprečno 530 tovornih vozil, od tega jih je bilo povprečno 62 z mejne točke Dobovec, kar predstavlja 12 odstotkov tovornih vozil.«

Po besedah predstavnikov direkcije je na cestah torej veliko lokalnega tovornega prometa. Samo na cesti iz Šentjurja v smeri Celja je v povprečju dnevno več kot 360 tovornih vozil, iz Šentjurja proti avtocesti pa 300.

Živijo s tresljaji, hrupom in z izpusti

Predstavnica civilne iniciative Darinka Oset je povedala, da se njeni člani zavzemajo za prepoved težkega tovornega prometa skozi središče Šentjurja. Poudarila je, da se dnevno srečujejo s tresljaji, hrupom in z izpusti.

Ugotavljajo, da vozniki tovornjakov večkrat prevozijo rdečo luč in ne upoštevajo omejitev hitrosti. Zato med drugim pričakujejo poostrene nadzore hitrosti.

Od države pričakujejo, da jih bo seznanjala z meritvami hrupa in izpustov. »Kot občanka sem že večkrat pisala na ministrstvo. A nisem dobila nobenega jasnega odgovora, razen to, da za naše naselje ob glavni cesti ne bodo merili hrupa in izpustov, saj ni pogojev, da bi ob glavni cesti postavili protihrupno ograjo. Zdaj glede izpostavljene problematike zbiramo podpise, saj pričakujemo, da se bo država odzvala na omenjene težave.«

Ker se pri načrtovanju navezovalne ceste pojavljajo težave z odkupi zemljišč, so občani ob glavni cesti v središču kraja še v večji negotovosti. »Če navezovalne ceste ne bo, ne vemo, kako bomo sploh lahko živeli. S slikovnim materialom lahko dokažemo, kako pokajo naše hiše,« je dejala in dodala, da so močni tresljaji velika težava. Če do gradnje navezovalne ceste ne bo prišlo, civilna iniciativa napoveduje skrajne ukrepe.

Boj z mlini na veter

Šentjurski župan mag. Marko Diaci je prizadevanja za navezovalno cesto označil kot boj z mlini na veter, s čimer se ukvarja že dvajset let. »Pri tem projektu občina ni vlagateljica, je pa pripravila vso dokumentacijo, ogromno truda je vložila tudi v pridobivanje evropskega denarja in načrtovanje protipoplavnih ukrepov. Odkupi zemljišč so velika težava. Gre za politiko. Tisti, ki danes nagajajo, bodo nekoč tudi sami imeli težave. Namesto da bi stopili skupaj, v veliki meri nagajajo zaradi političnih razlogov.«

Nik Jarh

Omenil je, da so lastniki, ki nočejo prodati zemljišč za navezovalno cesto, dobili dopis in bili povabljeni na razgovor v občino, kjer bi se predstavniki direkcije sestali z vsakim posebej. A nekateri niso prišli na razgovor. »Ko pride odkupovalec do njih, se nočejo pogovarjati, tudi po telefonu ne želijo govoriti, sploh ni komunikacije. Ljudje podlegajo manipulacijam, lažem, v ozadju je verjetno še kaj drugega.«

Omenil je, da so možni tudi postopki razlastitve, a se boji, da tudi to ne bo privedlo do rešitve. Občina z državo pripravlja tudi spremembe v OPN. A tak postopek traja od dve do tri leta. »Vlak nam bo odpeljal, težava bo ostala na mizi. Ko bomo pridobili zemljišča, denarja ne bo več na voljo.«

Le četrtina potrebnih zemljišč za prvi del gradnje

Koliko zemljišč je država že odkupila, smo vprašali Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI). Za prvi del navezovalne ceste je kupoprodajne pogodbe podpisalo 38 odstotkov lastnikov zemljišč, ki jim je DRSI pogodbe poslala v podpis. Skupaj to predstavlja 26 odstotkov vseh lastnikov zemljišč, saj nekaterim lastnikom direkcija pogodb še ni mogla poslati zaradi različnih vzrokov. Med njimi sta dedovanje po pokojnem lastniku oz. dodelitev skrbništva. V direkciji so pojasnili, da so nekateri lastniki neodzivni brez konkretnih razlogov oz. argumentov.

Andraž Purg

Zaradi obsežnosti projekta navezovalne ceste bo slednji razdeljen na dva dela. Prvi (približno 2,5 kilometra dolg) del navezovalne ceste je predviden od avtocestnega priključka Dramlje oz. novega krožišča K1 do vključno nivojskega krožišča K2 na državni cesti R3-687, odsek 7207 Dole–Ponikva–Loče. Drugi del ceste bi vodil od krožišča K2 do novega načrtovanega krožišča v naselju Bezovje.

Za prvi del navezovalne ceste je parcelacija izvedena, potekajo odkupi zemljišč. Gradnja te faze je predvidena po pridobitvi vseh zemljišč in pridobljenem gradbenem dovoljenju. Za drugi del gradnje parcelacija in odkupi zemljišč še niso prišli na vrsto, saj je najprej predvidena izvedba prvega dela navezovalne ceste.

Na vabila na sestanek se ne odzivajo

Kaj bo direkcija naredila glede tega, da nekateri lastniki zemljišč nočejo prodati? Na podlagi sprejetega prostorskega akta, ki ga sprejema občina, bo DRSI imela možnost razlastitve lastnikov vseh zemljišč na trasi, ki so znotraj občinskega prostorskega akta in ki jih ne bo mogoče pridobiti ana podlagi več predlaganih sestankov z lastniki zemljišč.

»Občina Šentjur se zelo trudi navezati stik z lokalnimi prebivalci, organiziranih je bilo že več sestankov z lastniki zemljišč, vendar se nekateri lastniki na vabilo niso nikoli odzvali,« so sporočili iz DRSI.

Dodali so še, da je časovnico težko določiti, saj je veliko odvisno od pridobitve vseh zemljišč za gradnjo ter s tem povezane pridobitve gradbenega dovoljenja.