Profimedia

Pa vendar se pri posojanju in izposojanju vedno pojavijo določene težave. Ki pa se jim lahko tudi izognete…

Gre za 10 ali 1000 evrov?

»Pozabila sem denarnico? Imaš morda 10 evrov za posoditi?« Če takšna prošnja ne pride ravno od notorične »žicarke«, je skorajda ne moremo odkloniti - denar bomo gotovo dobili hitro nazaj. Večjih vsot pa ne bi smeli posojati »kar tako« in bi bilo najbolje sestaviti pisni dogovor. Ne bo odveč niti notarska overitev. Še posebno če gre za vsote, zaradi katerih bi nas bolela glava, če jih ne bi dobili povrnjene.

Zaupanje je dobro, pisna pogodba pa še boljša

Ustni dogovori so sicer pravno gledano enako zavezujoči kot pisni. Pri težavah pa imamo vendarle na voljo dokument, ki sta ga podpisali obe stranki. Tam morajo biti navedeni datum, pogodbeni partner in vsota, razjasnjena pa morajo biti tudi potencialna sporna vprašanja.

Ali začnejo po datumu vrnitve teči obresti in kolikšne? Kdaj in kako bo dolžnik vrnil denar? Kaj, če dolžnik ne more odplačati dolga? Je dolg zavarovan? Za takšno vrsto pogodbe ni predpisane forme, tako da si lahko pomagate z vzorčnimi.

Ni denarja, ni prijateljstva

Psihologi svetujejo, da posodite le toliko denarja, kot bi ga v skrajni sili tudi podarili. Potem tudi ni velike drame, če odplačevanje dolga traja dlje časa. Toda če vas jezi, da si denimo prijateljica privošči druge stvari, namesto da bi poravnala svoje dolgove, ji to povejte, še preden situacija eskalira.

Posojen Playstation se je pokvaril. Kaj zdaj?

Prijatelji imajo igralno konzolo, ki jo brez težav posodijo za konec tedna. In če se pokvari, škodo plača obvezno zavarovanje, ali ne? Ne, na žalost ne. Pri večini polic so sposojeni in najeti predmeti izvzeti iz zavarovanja.

Profimedia

Za nekaj evrov več

Se torej za tovrstne zadeve ni moč zavarovati? Seveda lahko. Natančno preglejte svojo škodno polico. Praviloma se da zavarovanje brez večjih težav razširiti tudi na izposojene predmete. To bi kar svetovali - poleg tega so dodatni stroški res nizki. Preden pa si izposodite kaj dragega, najprej preglejte svojo zavarovalno polico.

Zlizane gume so določene v »pogodbi«

V pravniškem jeziku velja: spremembe ali poslabšanja stanja izposojenih predmetov, ki nastanejo po pogodbeno določeni uporabi, izposojevalcu ni treba nadomeščati. Po slovensko: če si izposodite kolo in se z njim popeljete čez Alpe, vam ob vrnitvi ni treba kupiti novih gum.

Za vedno

Kdo že ima zdaj prvi del Harryja Potterja? Pogosto posojamo knjige, CD-je ali DVD-je in na koncu več niti ne vemo, komu. V izogib temu bo zadoščal že majhen seznam, v katerega si zapišete, komu ste posodili kaj in kdaj. Tudi če si kaj izposodite, si zapišite ali pa si vnesite zabeležko v svoj mobilnik, kdaj morate predmet vrniti. To ste dolžni lastniku.

Preberite tudi:

• Pogovorite se o času, ko ne bodo mogli več skrbeti zase
• 10 pravil bontona, ki bi jih moral poznati vsak
• 7 trikov za pogovor z ljudmi, ki želijo imeti vedno prav

»To je moje!«

Izposojevalcem lahko »pomagate« tudi tako, da predmet, ki ga posojate, ustrezno označite. Nalepka ali pa tudi oseben knjižni žig jasno sporočata: »To je moje in rad/a bi, da jo/ga tudi dobim nazaj.«

Previdno povprašajte

Neprijetno je, kadar moramo iskati lastne reči. Pogosto pomaga laž v sili, kot na primer: »Ali si že prebrala mojo knjigo? Moja sestra bi jo zdaj namreč tudi rada …«