Arhiv Štajerskega Tednika

Bolj kot Ptujčani je Putzija poznala Evropa, njen skakalni svet. Le redki oz. peščica v našem okolju pa tudi v Sloveniji ve, kdo je bil. Zagotovo bi mu tudi to naše domače okolje moralo izreči primerno spoštovanje. Zanj sem izvedela po naključju, ko sem bila na pogovoru pri enem od ptujskih sorodnikov (Viktor Hojker), ki pa žal z njegovimi nasledniki nima stika. Putzijev oče je bil nemški vojak, mama pa Ptujčanka, rojena Osenjak. Po I. svetovni vojni se je družila odselila s Ptuja v Innsbruck.

Več o Putziju smo izvedeli v pogovoru z Janezom Goriškom (na fotografiji), nekdanjim smučarskim skakalcem, tesno povezanim z razvojem skokov in načrtovanjem skakalnic in letalnic, ki je skupaj z bratom Ladom zasnoval novo planiško letalnico. Pri pogovoru je sodeloval njegov mlajši sin Sebastjan, ki mu že vrsto let pomaga, da še vedno lahko miselno aktivno sodeluje, kot je sam povedal. Tako že imajo pripravljene tudi same izboljšave profila letalnice, da bo mogoče s smučmi poleteti tudi 300 metrov. Seveda ne moremo mimo tega, da je treba prvo dopolniti FIS pravila, ki bodo podpirala razvoj, je izpostavil Janez Gorišek.

Kongres v Opatiji – velika prelomnica v zgodovini smučarskih poletov

„Putzi je bil večji prijatelj z mojim bratom Ladom, ki je bil konec šestdesetih let prejšnjega stoletja že član v FIS organizaciji, sporazumevala sta se v nemščini. Čeprav je Putzi bolj malo govoril slovensko, ju je povezanost s Slovenijo združevala. Spomnim se, da je bil Putzi tudi poleg FIS inšpektorja arhitekta Heinija Klopferja član FIS komisije za prvo homologacijo nove letalnice v Planici. Verjamem, ker sta bila oba skakalca, da je tudi to botrovalo, da sta bila oba naklonjena razvoju poletov. Vsekakor sta uspešna homologacija letalnice in uspešen preizkus le-te veliko pripomogla, da je bil leta 1971 organiziran FIS kongres v Opatiji, za katerega ima velike zasluge Niko Belopavlovič, tedanji predsednik organizacijskega komiteja Planica. Za kongres smo se dobro pripravili, da smo postopno prepričali odgovorne o pomembnosti dopustitve samostojnega razvoja poletov. Pri tem nam je pomagal tudi Putzi, saj je bil prisoten na vseh sestankih in nas podpiral. Ta kongres je bil velika prelomnica v zgodovini smučarskih poletov, saj so prav na tem kongresu smučarski poleti postali samostojna disciplina. Kot član OK Planica sem bil tudi večkrat z bratom v Innsbrucku, kjer smo imeli veliko skupnih sestankov s Putzijem in tudi v prostem času smo se dobivali in debatirali o skokih. Mojemu bratu Ladu gre pripisati zasluge za uspešno prijateljstvo s Putzijem. Ne bi mogel reči, da je odločitev FIS, da je finalna tekma v Planici, prav zasluga Putzija, vsekakor pa je pripomogel k tej odločitvi,“ se spominja Janez Gorišek.

Celotni pogovor z legendarnim Janezom Goriškom je objavljen v aktualni izdaji Štajerskega tednika.