To nedeljo je praznoval 85. rojstni dan eden najbolj znanih in pomembnih slovenskih pesnikov Ciril Zlobec. Prav pred kratkim je izdal pesniško zbirko Tiho romanje k zadnji pesmi, v kateri največkrat v obliki sonetov razmišlja o tako imenovanih »poslednjih rečeh« - življenju in smrti.

 

Zlobec se je rodil 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu kot zadnji izmed devetih otrok, najprej je študiral v semenišču, a so ga zaradi pesmi, ki jih je pisal v slovenščini, izključili. Po vojni je diplomiral na slavistiki. Bil je novinar in urednik mnogih literarnih revij, se znašel tudi med politiki, bil pa je tudi prevajalec, romanopisec in esejist.
Ob izidu zadnje zbirke smo ga poprosili za nekaj besed:
»Prav do tega trenutka mojega življenja sem živel zelo intenzivno – od otroštva do danes sem našel trenutke in ljudi in razloge, za katere je bilo vredno živeti. Nekateri to izgubijo, obupajo nad življenjem, se zapijejo ... A to življenje je vredno živeti. Vsi živimo, ko da bomo večno živeli. Tudi bolečina ima svojo vrhunsko vrednost. Izgubil sem ljubljeno hčerko. Poezija je bila moja terapija.«