Nana Milčinski je jeseni leta 2012 izdala svoj prvi album Še ena pomlad in z njo oživila ljubezensko poezijo svojega dedka, legendarnega Franeta Milčinskega-Ježka. Njegova poezija jo je spremljala že od ranega otroštva, vendar je na album uvrstila dela, ki širši javnosti niso znana. Izbrala je namreč pesmi, ki jih je najbolj čutila in jih vzela za svoje predvsem zaradi nežnosti in ženskosti. Nekaj njih je prepesnila, nekaj pa jih je odpela v prav takšni obliki, kot so bile napisane, četudi obsegajo besede, ki več niso v uporabi in zatorej nosijo patino prejšnjega stoletja.

Po albumu Še ena pomlad (Ustvarjalno polje Celinka.si, 2012) je izdala tudi svoj drugi glasbeni izdelek Od tod do vesolja (ZKP, 2014) in pesmi Franeta Milčinskega-Ježka skupaj s spremljevalno skupino predstavila na odrih po vsej Sloveniji.

Za aktualni singel je tokrat izbrala zadnjo pesem s prvega albuma, Zamorjeno pesem. Čeprav sam naslov spodbuja mnenje, da gre za nadvse temačno pesem, le-ta ni najbolj žalostna v opusu, saj predstavlja misel na živahno jesen, kar je metafora za jesen življenja, in postavlja vprašanja, kaj bo ostalo v srcu takrat, ko bodo gosti temni lasje postali srebrni in telo ne bo več mlado.

Nana Milčinski je ob tem povedala, da “se veselim miru, ki ga utegne prinesti čas starosti in me hkrati zanima, kakšen obraz si bom prislužila na stara leta.“