Slovenska Kinoteka letos praznuje 20. obletnico delovanja, čeprav prizadevanja zanjo segajo v osemdeseta leta, ko so pobudniki zapisali, da v Sloveniji še ni prave kinoteke in jo je treba zato oblikovati, saj bo slovenska kultura brez filmske narodne oziroma moderne galerije osiromašena.

Kakšno vlogo pa ima Kinoteka na filmski in širši družbeni sceni danes? Pred dvema desetletjema smo živeli v – predvsem za filmsko umetnost – drugem času. Času, ko še ni bilo interneta, komercialnih kinokompleksov in podobnega. Filmi so bili dostopni v kinodvoranah, na televiziji in v videotekah. Kako se Kinoteka s svojim obsežnim filmskim arhivom vklaplja v današnji čas, v digitalno dobo, prepojeno z družbenimi omrežji, mobilnimi telefoni in tabličnimi računalniki, ki je ujeta v instant posnetke na portalih, kot je YouTube, filmi pa so prek spletnih »torrentov«, čeprav nelegalno, dostopni domala vsakomur?

Direktor Kinoteke Ivan Nedoh odgovarja, da njegova institucija tudi danes igra izjemno veliko vlogo edinega državnega muzeja za področje domače in svetovne kinematografije v Sloveniji. »V Kinoteki se zavzemamo, da bomo čim več prispevali k temu, da bo filmska dediščina vselej dostopna na filmski način – ne glede na trenutne tehnološke zmožnosti, recimo tudi virtualne realnosti v bližnji prihodnosti,« pojasnjuje Nedoh, njegova sodelavka in urednica filmskega programa Varja Močnik pa dodaja, da je Kinoteka živ in živahen prostor, kjer se družijo različne generacije, ljudje različnih družbenih zaledij, izobrazbe: »Vloga Kinoteke v današnjiku je prikazovanje neokrnjene svetovne filmske zapuščine. S tem mislim na projekcije izvirnikov s 35-mm ali 16-mm filmskega traku. Prav v pokrajini instant avdiovizualne kulture je pomembno, da obstaja institucija, ki se ji ni treba podrejati zahtevam trga, okusa, mode. Prav v tej pokrajini mnogi iščejo pristen stik z umetnostjo in kulturo. In v tej pokrajini je naša osrednja vloga, da ta stik ponudimo.«

Več o Kinoteki preberite v najnovejši številki Vklopa.