Ko potonike odcvetijo: napake, ki jih lahko drago plačamo naslednje leto
Ko potonike odcvetijo, se marsikdo sprašuje kaj naj takrat z njimi. Porežemo? Pognojimo? Pustimo pri miru? Obdobje po cvetenju je eno najpomembnejših za zdravje in cvetenje v naslednji sezoni, zato opozarjamo na 5 najpogostejših napak, ki jih mnogi naredijo v dobri veri – a jih potonike lahko »kaznujejo« že naslednjo pomlad.
Napaka #1: potonike porežemo
Ko potonike odcvetijo, mnogi vrtičkarji naredijo isto napako: porežejo jih skoraj do tal. Zakaj? Pogosto zato, ker menijo, da je rastlina po cvetenju opravila svojo nalogo – podobno kot tulipani ali narcise. Drugi se za rez odločijo, ker želijo urediti videz gredice, saj brez cvetov potonike delujejo nekoliko divje in neurejeno. Nekateri porežejo tudi zaradi pegavosti listov ali drugih znakov bolezni – a pri tem pogosto odstranijo tudi povsem zdrave dele.
PREBERITE TUDI:
A to je ena najslabših stvari, ki jih lahko naredimo. Listje potonike po cvetenju namreč ni odveč – nasprotno, je ključno. Z njim rastlina s fotosintezo tvori hranila, ki jih nato skladišči v korenikah. Prav te zaloge bodo omogočile, da prihodnjo pomlad sploh požene nove poganjke in razvije cvetne brste. Če to funkcijo prekinemo z rezjo, potonika prihodnje leto morda sploh ne bo cvetela – ali pa bodo cvetovi redki in šibki.
Če vas njeno »divje« zelenje vseeno preveč moti, jo lahko nežno povežete in podložite z diskretno oporo. Tako boste ohranili njeno listno maso, hkrati pa bo gredica dobila bolj urejen videz. Kaj pa, kadar opazimo znake bolezni, kot so pegavost, siva plesen ali porjavelost listov? Takrat odstranimo le vidno obolele dele, ki pa jih ne kompostiramo, da ne bi širili okužbe.
Napaka #2: Obilno dognojujemo
Ko potonike odcvetijo, marsikdo pomisli, da bi jih moral »nahraniti«, da bodo drugo leto bolje cvetele. A prav tu pogosto naredimo napako: z napačnim ali nepotrebnim gnojenjem lahko rastlino preveč spodbudimo k rasti ob nepravem času ali pa celo oslabimo njen imunski sistem. Najbolj kritično je gnojenje z visoko vsebnostjo dušika, saj to spodbuja rast listov in stebel, kar pomeni, da rastlina svojo energijo porablja za rast in je ne preusmerja v podzemne zaloge, ki so pomembne za tvorbo cvetnih brstov v naslednji sezoni. Pretirano gnojenje v tem času tako lahko oslabi rastlino in zmanjša njeno odpornost
Če smo torej potonike gnojili že spomladi, jim po cvetenju ni treba več dodajati ničesar. V nasprotnem primeru, še posebno če so tla telo revna in peščena, lahko ob rob rastline natrosite malce komposta ali zrelega hlevskega gnoja (a res le manjšo količino), lahko tudi nekaj lesnega pepela, ki prispeva kalij za večjo rastlinsko odpornost. Če uporabljate kupljena gnojila, naj ta vsebujejo več fosforja in kalija, ne pa tudi dušika. Pomembno pa si je zapomniti, da vedno gnojimo le, če je zemlja vlažna - v vročini in suši se gnojilom v celoti izognemo, saj lahko poškodujejo korenine.
Napaka #3: Rastlino presadimo
Ko potonike odcvetijo in izginejo z dnevnega reda, se marsikdo odloči, da bi jih bilo zdaj morda pametno prestaviti drugam – na bolj sončno mesto, v boljšo gredo ali preprosto iz estetskih razlogov. Videti je, kot da počivajo, zato se zdi selitev neproblematična.
A to je lahko kritična napaka. Po cvetenju so nadzemni deli res manj izraziti, a pod površjem poteka ključen proces: rastlina nalaga hranila v svoje močne korenike in začne oblikovati cvetne brste za naslednje leto. Če jo v tem občutljivem obdobju presadimo, pretrgamo del korenin, prekinemo procese nalaganja rezerv in močno zmanjšamo možnosti, da bo prihodnje leto normalno cvetela. Pogosto presajene potonike nato več let ne zacvetijo, lahko pa celo tudi propadejo.
Potonike sicer nikdar ne bodo ravno navdušene nad seljenjem, a če jih že res morate prestaviti na drugo mesto, to opravilo prihranite za jesen. Takrat je rastlina v mirovanju, poškodbe so manj stresne, in potonika pa ima navadno še dovolj časa, da se vsaj delno ukorenini pred zimo. Podoben nasvet velja tudi, če želite potoniko deliti ali zmanjšati, ker so postale prevelike. Delo opravite jeseni, a še to le pri tistih rastlinah, ki že nekaj let rastejo na istem mestu in imajo vsaj 5 do 10 let staro grudo.
Napaka #4: pozabimo redno zalivati
Ker potonike veljajo za trajne in nezahtevne rastline, jih po cvetenju marsikdo preprosto prepusti naravi. V vročih poletnih dneh, ko skrbimo za zelenjavo in bolj občutljive cvetlice, potonike pogosto ostanejo spregledane. A tudi te močne trajnice imajo svojo mejo potrpežljivosti – še posebej, ko so tla dolgo suha in razpokana.
V drugi polovici poletja potonike z zelenimi listi še vedno aktivno delujejo in ker tvorijo cvetne brste za naslednje leto, potrebujejo dovolj vode ter hranil. Če je zemlja izsušena, rastlina preskrbo s hranili upočasni ali celo ustavi – posledica pa so šibkejši brsti, manj cvetov ali celo izostanek cvetenja v prihodnji sezoni. Ob vročinskih valovih rastlina sicer lahko preživi tudi brez zalivanja, a bo naslednje leto kazala posledice v obliki slabšega cvetenja.
Če tako dežja ni vsaj en teden in vlaga izhlapeva zaradi vročine, je potonike trebe zalivati. Pomembno je, da voda prodre globoko do korenin – ne zalivamo površinsko! Najboljši čas za zalivanje je zvečer. Še bolj učinkovito pa je, če tla okrog rastline zastremo s kompostom, lubjem ali suho travo, kar pomaga zadrževati vlago in ščiti korenine pred pregrevanjem.
Napaka #5: pozabimo redno zalivati
V toplem in vlažnem vremenu so razmere idealne za razvoj glivičnih bolezni, kot so siva plesen (botritis) ali listna pegavost. Pogosta so tudi pojava uši ali pršic, ki na prvi pogled niso zelo opazne – a oslabijo rastlino in poslabšajo njeno kondicijo. Okužbe lahko resno oslabijo listje, ki ima ključno vlogo pri kopičenju energije za naslednje leto. Če rastlina ne uspe nabrati dovolj zalog, bo cvetenje naslednjo sezono slabše ali ga sploh ne bo.
Priporočljivo je tako, da vsaj enkrat tedensko pregledamo listje in stebla rastline. Če opazimo rjave ali črne lise, sivo plesnivo prevleko ali popačeno rast, obolele liste odstranimo in odvržemo v smeti. Pri blažjih težavah lahko uporabimo naravne pripravke, kot sta prevretek preslice ali česnova voda. Pri močnejših okužbah pa posežemo po registriranih fungicidih ali insekticidih za okrasne rastline. Če se bolezni ponavljajo, razmislimo o izboljšavi zračnosti okrog rastline (redkejše sajenje, odstranjevanje plevela, manj zastiranja tik ob stebla).
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
