Orhideje niso le falenopsisi: spoznajte tudi te vrste
Za imenom orhideja se skriva izjemna raznolikost oblik, barv in prilagoditev. Odkrijte vrste orhidej, ki dokazujejo, da svet orhidej sega daleč onkraj falenopsisov.
Kukavičevke ali orhideje (znanstveno ime Orchidaceae) so najobširnejša družina enokaličnic in vseh cvetnic. Obsega več kot 30.000 različnih vrst in podvrst, vsako leto pa odkrivajo nove. Kljub temu da so cvetovi orhidej zgrajeni po enotnem tipu, podrobnosti cvetov kažejo neizčrpne možnosti sprememb videza. Mnogoličnost cvetov orhidej je tolikšna, ker so se cvetovi na kar najrazličnejše načine prilagajali na opraševanje s prav določenimi žuželkami, na velikost in obliko organov žuželk in njihovih življenjskih navad.
Tudi Slovenci orhideje kratko malo obožujemo, a po večini poznamo le eno ali dve sorti, ki krasita naše okenske police. Morda pa se bo po tem, ko preberete ta članek, to spremenilo. Tudi na trgu je namreč veliko različnih vrst orhidej, ki so primerne za krasitev naših domov. Njihova oskrba je srednje zahtevna, vendar je najpomembnejše, da upoštevamo posebne pogoje za obdobje mirovanja, saj brez teh specifičnih zahtev, ki jih moramo upoštevati, rastline ne bodo cvetele.
PREBERITE TUDI:
Oncidium
Vrsta orhidej, ki je čedalje bolj priljubljena kandidatka za lončnice, je Oncidium. Poleg splošnih nasvetov za gojenje orhidej potrebuje jeseni in pozimi obdobje mirovanja. Takrat zmanjšamo količino vode za polovico, substrat se lahko med zalivanji presuši, vendar se moramo izogibati dolgotrajni suši. Rastline oblikujejo debelejše založne organe za vodo, psevdobulbe, ki v sušnih obdobjih zadržujejo vodo s hranilnimi snovmi.
Tako ima rastlina vedno zlato »rezervo«, ki ji pomaga preživeti sušna obdobja. V obdobju mirovanja jeseni in pozimi pazite, da ne boste pretiravali z zalivanjem, saj bodo daljše noči in krajši dnevni svetlobi upočasnili vsrkavanje vode v rastlino, kar bo povečalo tveganje za gnitje korenin. Najbolje je, da rastlino v tem času prestavimo na svetlejšo lego z možnostjo jutranjega sonca. Ponoči naj bi se temperatura spustila na približno 15 °C. Cvetovi se običajno pojavijo na začetku zime, lahko tudi kasneje v pomladnih mesecih.
Ko rastlina cveti, znova potrebuje stalno vlažen substrat. Simptomi premajhnega zalivanja v času aktivne rasti vključujejo izgubo cvetov, blede liste, zakrnelo rast in postopno propadanje rastline. Za daljše cvetenje orhideje je idealno, če je rastlina čim dlje v prostoru z nižjo temperaturo.
Miltoniopsis phalaenopsis
Prava lepotica je orhideja Miltoniopsis phalaenopsis, katere cvet nas spominja na pajka. Njena domovina je Kolumbija, kjer raste na nadmorski višini od 1200 do 1500 metrov v oblačnih gozdovih v močni senci in visoki vlažnosti kot majhen, hladno rastoči epifit. Rastlini ustreza temperaturno nihanje: ponoči od 13 do 18 °C, podnevi od 21 do 27 °C.
Miltoniopsis naj ima stalno vlažen substrat. Kadar te orhideje ne dobijo dovolj vode, tvorijo harmonikasto nagubane liste. Če se to zgodi, preverite koreninski sistem. Čezmerno zalivanje je lahko povzročilo gnitje korenin, zaradi česar rastlina ni mogla absorbirati vode. Če so korenine zdrave, jo verjetno premalo zalivate in bi morali ustrezno povečati urnik zalivanja.
Zygopetalum maculatum
Zygopetalum maculatum je vrsta orhidej, ki izvira iz Peruja, Bolivije in Brazilije. Rastline večinoma rastejo na ravnih, zelo mokrih, z mahom pokritih polmočvirnatih območjih na nadmorski višini od 1100 do 2500 m. Najprimernejša temperatura za to orhidejo je od 18 do 23 °C podnevi in od 5 do 10 stopinj nižje ponoči. V obdobju mirovanja jih imamo lahko nekaj časa tudi pri 10 °C, vendar jih takrat zelo malo zalivamo.
Orhideje Zygopetalum v nasprotju s številnimi drugimi rodovi orhidej ne marajo biti zaprte v loncu, zato izberite širok, plitek lonec z velikimi drenažnimi luknjami. Orhideje Zygopetalum so občutljive za več glivičnih bolezni, ki se navadno pojavijo kot razbarvanje listov. Pogoste težave vključujejo sivo plesen in druga glivična obolenja.
Poiščite oranžne, rjave ali črne lise ali lezije, ki postajajo večje ali se širijo, ter hitro ukrepajte. Odstranite prizadete dele rastline z ostrim sterilnim nožem ali škarjami. Zmanjšajte količino vode, med zalivanji naj se koreninska gruda posuši. Uporabite ustrezen fungicid. Po zdravljenju orhidejo izolirajte od drugih rastlin na hladnem senčnem mestu, dokler si ne opomore. Večina glivičnih okužb je posledica preveč vode ali vlage, slabega kroženja zraka ali stalno visoke temperature.
Cattleya wittigiana
Katlejo (Cattleya wittigiana – Sophronitis sincorana) najdemo v osrednjem gorovju v Braziliji, Paragvaju in severovzhodnem delu Argentine, v tropskih gozdovih na nadmorski višini od 700 do 2000 metrov in v močvirjih na mahovitih drevesih z grobim lubjem. Tudi tem orhidejam tako kot prejšnjim ustreza temperaturno nihanje, in prav to je pogoj, da oblikujejo cvetne nastavke.
Paphiopedilum
Venerin copatek ali Venerin čeveljc (Paphiopedilum) je rod orhidej, v katerem je trenutno kar 80 različnih vrst orhidej. Rod izvira iz jugovzhodnega dela Azije, Indijske podceline, južnega dela Kitajske, Nove Gvineje ter Salomonovih in Bismarckovih otokov. Temperaturna nihanja, ki jih potrebuje Venerin copatek za cvetenje, so podnevi od 20 do 28 °C in ponoči od 15 do 18 °C.
Cymbidium devonianum
Cimbidium (Cymbidium devonianum) raste v senci na skalah in drevesih subtropskih in subalpskih gozdov na od 1000 do 2000 metrih nadmorske višine.
Cimbidium potrebuje dnevne temperature od 18 do 24 °C in nočne od 7 do 13 °C. Za začetek cvetenja je potrebno obdobje ohlajanja, ki traja od 2 do 4 mesece pozno poleti in zgodaj jeseni. Ko se pojavijo cvetni nastavki, postanejo cvetovi spet dovzetni za temperaturo in previsoke temperature lahko povzročijo odpadanje cvetnih popkov.
Vanda coerulea
Modra vanda (Vanda coerulea) izvira iz severovzhodnega dela Indije, Mjanmara, Tajske in jugozahodnega dela Kitajske. Prvič so rastline odkrili na hribih Khasi v severovzhodnem delu Indiji, nato pa v gorskih območjih Burme in severnega dela Tajske. Te orhideje po navadi rastejo visoko na hrapavem lubju malolistnih dreves, zato so izpostavljene polnemu soncu, dežju in vetru. Njihove korenine rastejo na suhem, hrapavem lubju brez mahov in lišajev, zato se zelo hitro posušijo. Najpogostejše so na višinah od 910 do 1520 metrov.
Modra vanda je rastlina z zmernimi toplotnimi zahtevami. Poleti potrebuje povprečne dnevne temperature od 24 do 25 °C, spomladi od 27 do 29 °C in ponoči od 16 do 17 °C. Pozimi naj bo povprečna dnevna temperatura od 22 do 24 °C in nočna od 7 do 8 °C, kar pomeni dnevno razliko med 13 in 16 °C. Ta temperaturna nihanja so pogoj, da rastlina ponovno cveti. Vanda potrebuje tudi visoko zračno vlažnost od poletja do jeseni – od 80 do 85 %, pozimi in spomladi pa se zmanjša na od 50 do 55 %.
Vidimo, da so orhideje lepotice, ki za svoje cvetenje nujno potrebujejo temperaturna nihanja, specifična za vsako vrsto. Glede na njihove rastne zahteve se odločite, katere rastline lahko gojite za daljše obdobje.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se