Susan Sarandon: njeno življenje je bilo vse prej kot običajno
Po več kot dveh desetletjih ljubezni s Timom Robbinsom je morala začeti znova. Danes Susan Sarandon pri 80 pravi, da se prihodnosti še vedno veseli.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Susan Sarandon se številke 80 ne boji. Še vedno snema, nastopa, govori na glas in se loteva tem, o katerih drugi raje molčijo. Še vedno ima svoje mnenje. Še vedno rada opazuje ljudi. In še vedno verjame, da je mogoče začeti znova. Zato njen 80. rojstni dan ni samo priložnost za pogled na izjemno filmsko kariero, temveč predvsem priložnost za pogled na žensko, ki je skozi osem desetletij doživela skoraj vse: zgodnjo odgovornost v veliki družini, materinstvo, ljubezen in razhod, hollywoodsko slavo, oskarja, politični aktivizem, družinske radosti in izgube.
In morda najpomembnejše, naučila se je spuščati ljudi in stvari iz svojih rok. »Čas je bil, da grem naprej. Čas je bil, da spustim,« je dejala, ko je prodala svoj dolgoletni dom na Manhattnu. Danes je jasno, da ta stavek ni veljal samo za stanovanje, temveč za vse v njenem življenju.
Najstarejša od devetih otrok
Susan se je rodila 4. oktobra 1946 v New Yorku, odraščala pa je v New Jerseyju kot najstarejša od devetih otrok. V veliki družini se je hitro naučila odgovornosti. Svoje mlajše brate in sestre je pogosto doživljala skoraj kot lastne otroke. Prav ta izkušnja je pozneje močno vplivala na njen odnos do materinstva.
Njena mama Lenora je bila zelo zanimiva, a zapletena ženska. Kot najstnico jo je zapustila njena lastna mama, zato je odraščala pri redovnicah. Pozneje se je poročila s človekom, ki ga je spoznala na vlaku, in postala mama devetih otrok. Susan je v njej videla žensko, ki je bila pametna, lepa in sposobna, vendar so jo življenjske okoliščine priklenile na dom. Morda je prav zato sama že zgodaj razvila potrebo po neodvisnosti. Ni želela, da bi se ji življenje preprosto zgodilo.
Na filmsko pot je stopila konec 60. let. V začetku kariere je igrala različne vloge, širšo prepoznavnost pa ji je prinesel kultni film The Rocky Horror Picture Show. Toda Hollywood zanjo nikoli ni bil vse. Leta 1985 je pri 38 letih postala prvič mama. Rodila se ji je hčerka Eva, pozneje pa je dobila še sinova Jacka Henryja in Milesa.
Materinstva se je lotila po svoje. Ko so bili otroci majhni, jih je pogosto jemala s seboj na potovanja. Če je morala zaradi dela kam odpotovati, je včasih potovala vsa družina. Danes priznava, da bi jih lahko vzela s seboj še večkrat. Pomembno ji je bilo, da njeni otroci spoznajo svet in razumejo, kako privilegirano življenje imajo. Ni jih želela vzgajati v zlati kletki, temveč jih je želela naučiti, da bi pogledali čez njen rob.
Ljubezen s Timom
Leta 1988 je na snemanju filma Bull Durham spoznala Tima Robbinsa. Od njega je bila starejša 12 let, vendar to njune ljubezni ni oviralo. Postala sta eden najbolj znanih parov ameriškega filma in skupaj vzgojila dva sinova. Poročila se nista nikoli. »Ne potrebujem papirja, da bi dokazala, da je odnos resničen,« je večkrat poudarila v intervjujih. Skupaj sta bila srečna več kot dvajset let, potem pa sta se leta 2009 razšla brez velike drame in težkih besed. Preprosto nista bila več skupaj. Življenje je šlo dalje, Susan pa je znova pokazala nekaj, kar jo spremlja že vse življenje, in sicer sposobnost sprejeti spremembo, ne da bi zaradi nje izgubila samo sebe.
Po razhodu s Timom je ostala v velikem stanovanju na Manhattnu, ker je bil to dom, v katerem so odraščali njeni otroci, v katerem so se zbirali sorodniki, prijatelji in številni drugi zanimivi ljudje. Stanovanje je bilo v dveh nadstropjih, imelo je pet spalnic, dve kuhinji, knjižnico, več dnevnih prostorov, kamin in znamenito modro kopalnico, v kateri je hranila svojega oskarja. Ker je bilo preveliko zanjo, se je leta 2020 odločila, da ga proda. Pred prodajo je pripravila veliko novoletno zabavo, na katero je povabila ljudi, ki so bili skozi leta del njihovega življenja. Kot da bi hotela reči domu hvala.
Igralka z vestjo
Leto 2020 ji je prineslo še eno zanimivo izkušnjo – samoto. Zaradi pandemije ni mogla takoj obiskati hčere Eve, ki je v tistem času rodila tretjega otroka. Tudi sin Jack je bil daleč v Kaliforniji. Več mesecev je tako preživela sama in ugotovila, da ji je samota pravzaprav všeč. Po desetletjih, ko je bila vedno nekomu na voljo, bodisi kot mama, partnerica, igralka ali aktivistka, je imela končno čas, ki je bil samo njen. Lahko je bila neurejena. Jedla, kar je želela. Delala, kar se ji je zahotelo. »Nikoli prej nisem imela toliko časa brez dela, bodisi dela matere bodisi česa drugega,« je z zadovoljstvom pripovedovala. No, kljub temu se je pozneje vendarle pridružila sinovoma na podeželju, kjer je kuhala za družino, urejala zelenjavni vrt in uživala v preprostih stvareh.
Danes je mama treh odraslih otrok in babica. Vsi trije otroci so se zapisali filmu. Jack Henry (37) je filmski režiser, Miles (34) igralec, 41-letna Eva, ki se ji je rodila v zvezi z italijanskim režiserjem Francom Amurrijem (68), pa je igralka ter avtorica in ustvarjalka vsebin s področja življenjskega sloga. Susan je skozi leta govorila o svojem odnosu z otroki in o tem, kako težko je včasih sprejeti, da odrastejo in začnejo živeti po svoje. »Ko so otroci majhni, je mama tista, ki jih vodi. Ko odrastejo, se mora naučiti stopiti korak nazaj. Tudi to je oblika ljubezni.«
Že kot mlada se je vključevala v protivojna gibanja. Pozneje je postala glasna nasprotnica smrtne kazni in se zavzemala za različne človekoljubne in družbene teme. Njeno politično delovanje je bilo včasih zelo odmevno in tudi kontroverzno. Pa saj se nikoli ni prav trudila, da bi bila vsem všeč. Želela je govoriti, in če je bilo treba, tudi tvegati.
Tudi v letu 2026, ko praznuje 80. rojstni dan, je še vedno aktivna. Na nedavnem beneškem festivalu je predstavila film The Echo Chamber in vnovič dokazala, da o svojih političnih pogledih ne namerava molčati. Še vedno je radovedna in še vedno verjame, da je pred njo nekaj novega. Kajti zanjo ni pomembno, koliko je doživela, temveč kaj bo doživela naslednje.
E-novice · Estrada
