Profimedia

A vrnimo se najprej k samemu filmu Četrtkov klub za umore, v katerem ima četverica upokojencev nenavaden krožek. Kratkočasijo se kot ljubiteljski detektivi, ki naj bi reševali stare nerešene umore, pa med reševanjem enega od njih rešijo dva sveža umora, povezana z njim (več ne povem, če si boste pogledali ta film, kar priporočam, op. p.). Ker se dobivajo ob četrtkih, se njihov krožek imenuje Četrtkov klub za umore.

Cenim vse štiri odlične igralce v tem filmu, ampak najmanj enega so napačno izbrali. To ni 81-letni sir Ben Kingsley, rojen v Britaniji angleški materi in indijskemu očetu kot Krishna Pandit Bhanji, ki je upravičeno dobil oskarja za upodobitev legendarnega indijskega voditelja Gandija v filmu Gandi. Odličen in primeren član Četrtkovega kluba za umore. V dobri formi je, ki mu jo, upam, pomaga ohranjati (že) četrta žena, trideset let mlajša brazilska igralka Daniela Lavender, s katero sta poročena že 18 let.

Profimedia

Odlično so izbrali tudi Celia Imrie, čeprav ima šele 73 let. Priimek je podedovala po očetu Škotu, njena mati je bila Angležinja. Zaradi težav z anoreksijo, ki so se začele že v mladosti, pa s tem ne mislim nič žaljivega, je na videz najstarejša med štirimi glavnimi igralci. Ironično je, da je v filmu obsedena s peko tort, ki pomagajo pri vplivu na okroglega policijskega detektiva z velikim apetitom, s katerim sodelujejo.

osebni arhiv

Drugo od ostarelih ljubiteljskih detektivk upodablja še mladostna 80-letna Helen Mirren, ena od najboljših angleških igralk, ki je bila verjetno največkrat povsem gola pred filmskimi kamerami (prav nič ni narobe s tem!). Zaslovela je s pomočjo lepe golote, predvsem pa igralskega daru pri 22 letih v filmu Age of Consent (kar so leta, pri katerih naj bi bil nekdo po zakonu dovolj star, da privoli v seks). Vedno sem rad gledal njene filme. Po mami je Angležinja, po očetu ruska plemkinja, ki se je rodila kot Ilyena Lydia Mironoff, a se je, ko je študirala gledališko igro, odločila postati Helen Mirren. Prvič in edinkrat se je poročila pri 52 letih. Včasih se upravičeno pritožuje zaradi nesramnih komentarjev o njenih osemdesetih letih, češ, lahko bi se že upokojila in se nehala v javnosti držati za roke z možem, osemdesetletnim vrstnikom, ameriškim filmarjem Taylorjem Hackfordom. Zakaj neki bi se umaknila! Še vedno je postavna in odlična igralka, ki kritikom pravi: »Nikoli se nisem bala staranja. Z njim nekaj izgubiš in nekaj pridobiš. To je naravni val življenja, ki traja že milijone let, in lepo je biti njegov del. Ne moreš imeti 30 let, ko imaš 50 let.«

Profimedia

V Četrtkovem klubu za umore je upokojena agentka vohunsko-obveščevalne službe MI6, ki to prikriva. In prav zaradi tega najbrž ni naključje, da so za člana tega kluba zaradi njene nekdanje službe (v filmu) izbrali tudi enega od nekdanjih filmskih agentov MI6.

osebni arhiv

Seveda gre za najbolj čednega od sedmih uradnih Jamesov Bondov, irskega igralca Piercea Brosnana. V Bonda se je prelevil štirikrat, jaz pa ga rad pohvalim, ker številni mislijo, da sva si podobna – brez brade in z brado – čeprav je starejši, saj ima 72 let in tri mesece. Žal je, čeprav je odličen igralec, veliko premlad za vlogo starostnika. Kljub belo-sivi bradi in sivim lasem ter kljub temu da se trudi biti starejši, ne spada ne v res razkošni dom ostarelih ne v njihov krožek za reševanje umorov. Pa tudi to, da je njegov lik nekdanji sindikalni aktivist, je orjaški spodrsljaj ustvarjalcev tega sicer sploh ne slabega filma.

Mimogrede, med vrsto intervjujev o filmu ni izključil vrnitve v naslednjo bondiado.
»Mislim, da si nihče ne želi gledati zgubanega 72-letnega Bonda, a če ima režiser Denis Villeneuve kakšno idejo za moje sodelovanje, bi o njej takoj razmislil,« je dejal izjemno simpatični Pierce, s katerim se občasno srečava (dvakrat se je zgodilo, če sem pošten, op. p.), ker ima mamo v Wimbledonu.

Tudi moja najdražja ga je že enkrat srečala in prišla domov izjemno vesela. Vseeno ji moja brada, ki je njegovi bradi podobna, nikoli ni bila všeč.