Zvone Šeruga: Z ženo sva si puščala svobodo, kar je lepo
Svetovni popotnik Zvone Šeruga se ima za enega najbogatejših ljudi, kar jih pozna. A seveda ne govori o denarju.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Lady za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zvone Šeruga govori o dobroti, zdravju, družini, ženi Romani, dveh otrocih, dveh vnukih, potovanjih, dveh knjigah, ki ju ima v načrtu v naslednji petletki. Zadovoljen je s svojim življenjem, tako preteklim kot zdajšnjim, pravi pa, da prav zdaj živi najlepše obdobje življenja. In da če bi bilo več ljudi tako bogatih, bi bil svet bistveno lepši.
Kako je biti star 70 let, kakšni so občutki, če vprašamo po športno?
Ha, občutki? A sedemdeset? O, madona, kje sem jih pa pozabil? Ker še pred kratkim so bili 70-letniki neki starci, bolj v stilu, kaj, a ta je še živ? A čisto sam, da še stoji? Zdaj pa … Počutim se krasno in zelo resno mislim, da je to najlepše obdobje mojega življenja. Gotovo tudi najbolj brezskrbno. Minila je zmerna revščina študentskih let in prvih potovanj, kreditov nikoli nisem imel kaj prida, pa otroka sta lepo pri kruhu, pravi čas sem si dal na stran nekaj prihrankov in Romana me še vedno mara. Predvsem pa zdravje. Ja, to je osnova in to mi krasno služi. Volja do življenja prav tako. Da, najlepše obdobje je to – brezskrbno, ker lahko delam le še tisto, kar me res veseli. Kar sicer pomeni, da delam več ali manj isto kot zadnjih petdeset let. Le eno napako pa ta čas žal le ima: rok trajanja! Ta pa je menda omejen in tega se tudi jaz zavedam.
Koliko let potovanj je za vami, koliko kilometrov?
Let potovanj? Okroglih petdeset! Kilometrov? Pojma nimam in tudi za število držav me ne vprašajte, dovolj mi je, da imam doma osemnajst potnih listov polnih. In pol milijona popotnih kilometrov na motorjih. S tem se pa res ne more ravno vsak Francelj pohvaliti.
In koliko let zakona je za vami, na koliko podlage? In zakaj je ta zakon uspešen?
Zakona sicer 'samo' 38 let, a na šest let podlage, 44 torej. In tista podlaga je celo pomembnejša od zakona samega, kajti večino tistega časa sva z Romano preživela na potovanjih, predvsem z motorjem okoli sveta. 24 ur na dan skupaj, v vseh mogočih situacijah. Če se takrat nisva preverila, ali sva prava ali ne, pa res ne vem, kaj bi še lahko storila. In zakaj je ta zveza še vedno uspešna? Sorodni duši sva, to zagotovo. In nikoli si nisva ničesar obljubljala, še najmanj ljubezni in zvestobe do groba. Puščala sva si svobodo, kar je lepo.
Nerodno pa je, če se v tej svobodi običajno le en partner samo goni naokoli, kot si mnogi ljudje predstavljajo o meni. Bog jim požegnaj, naj si sprostijo domišljijo in svoje najbolj pobožne fantazije, ampak pri naju z Romano tega ni bilo. Ni bilo potrebe. No, ne rečem pa, bog ne daj, da se kakšen greh občasno ni zgodil. Ker dedec, ki v skoraj pol stoletja niti pogledal ni čez plot, pa res ne more biti kaj prida dec. Je pa pomembno, da mi je bil vedno znova najlepši del vsake poti vrnitev domov. In tako ostaja.
Na Facebooku ste napisali, da vam je dobro, ker niste z nikomer zares sprti. Zelo modra misel in res misel, ki podaljšuje življenje.
Zares sprt res ne. Kar pa ne pomeni, da mi nekaj ljudi ne gre na živce. Ali zagotovo jaz njim. In sem torej normalen, krit z obeh strani.
Imate dva vnuka. Kako je biti dedek?
Kot pravi Romana, vnuki so nagrada za otroke. In to res drži! Hudo sem zadovoljen, da v sončni zahod svojega življenja ne odhajam kot zakrknjen samec, pustolovec, izgubljena duša, verjetno tudi pijanec ali še kaj hujšega. Ob vsem res polnem življenju mi je uspela tako družina – bog bodi zahvaljen za Romano, res krepko je držala svoje tri vogale – kot mi uspevajo tudi zrela leta, ko si kot največji uspeh dejansko štejem prav vnučka, dva sta za zdaj. Ker to pomeni, da sem vsemu navkljub ostal normalen. In da mi je uspelo, kar je proti koncu življenja res pomembno, uživati v tem, ko malo pikico lahko mečem v zrak. Ker pikec je še premajhen za to.
Kakšne želje še imate, kaj imate na seznamu?
V bistvu je ta seznam kratek. Zadovoljen sem s tem, kar sem že postoril, in ne nesrečen zaradi vseh zamujenih stvari. Sem dete socializma in človek petletk. V naslednji tako vidim verjetno še dve knjigi. Slovenijo in verjetno Balkan, svojo nekdanjo domovino. Ne, ker ne bi zmogel kaj več, temveč ker sem najboljše prihranil za zaključek kariere. Ljudi in njihove zgodbe, to si želim delati. In upam, da se bom navadil vstajati kaj bolj zgodaj. Ker mi postaja fotografija vse bolj pomembna kot hobi, strast in poklicno delo za naslednje objave. Je pa hudič, da so jutra najlepša zjutraj. In svetloba tudi. No ja, bomo videli.
Katere stvari so v življenju najpomembnejše? Ker je z leti prišla tudi modrost.
Hej, a nisem že dovolj povedal? Dobro, meni se zdi res vse bolj pomembno, da nisem pi*da. Da, dobesedno to! Da imam za sabo čudovito in polno življenje, skozi katerega sem se res razvil v dobrega človeka, to verjamem. Počoham psa, objamem staro mamo, dam drobiž in voščim lep dan klošarju na Čopovi. Resno, če bi bilo več ljudi tako bogatih s svojimi življenji, kot sem jaz, bi bilo v njih tudi bistveno več dobrega. In svet bi bil bistveno lepši. A žal vse premnogi svoja bogastva štejejo le z denarjem, vilami, dolžino avtomobilov – ubogi reveži! Saj jih razumem. Težko je postati dober, če se vedno najdejo cepci, ki imajo še več od tebe. In to boli. Da, pomembno mi je, da sem eden najbogatejših ljudi, kar jih poznam. In da tokrat niti slučajno ne govorimo o denarju.
E-novice · Estrada
