Znani Slovenci obožujejo Dubaj, se bodo tja še vrnili?
Naše estradnike smo vprašali, ali bodo Dubaj v prihodnje še kdaj obiskali in ali bo še vedno bleščeči paradiž ali pa bo njegov čar zbledel.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Dubaj je zadnja leta veljal za eno najbolj bleščečih destinacij na svetu, ki so ga zelo radi obiskovali tudi znani Slovenci in Slovenke. Mesto razkošja, neskončnih nebotičnikov, luksuznih hotelov in glamuroznega življenjskega sloga je mnoge očaralo do te mere, da so tam iskali celo poslovne priložnosti. A vojna na Bližnjem vzhodu je nenadoma ustavila utrip tega vedno živahnega mesta, mnoge skrbijo morebitne posledice za gospodarstvo, da bi se zaradi razmer lahko močno podražilo gorivo in z njim tudi vsakdanje življenje. Zato smo naše estradnike vprašali, ali ga bodo v prihodnje še kdaj obiskali in ali bo Dubaj še vedno bleščeči paradiž ali pa bo njegov čar zbledel.
Milan Gačanovič
»V Dubaju sem bil že nekajkrat in tam preživel kar precej časa. To mesto mi je dalo predvsem širino drugačnega, neevropskega razmišljanja, spoznal sem veliko zanimivih ljudi in drugačen način pristopa k projektom, kljub temu pa je zame Dubaj nekoliko preveč umetno mesto, da bi tam lahko zares živel in ustvarjal. Dubaj po mojem mnenju zaradi trenutne situacije ni izgubil svojega sijaja, je pa morda izgubil iluzijo, da je popolnoma nedotakljiv, kar je po svoje tudi dobro, saj človeka malo prizemlji. Še vedno gre za izjemno mesto priložnosti, vendar ga danes ne vidim več kot popoln paradiž, temveč kot zelo močno globalno mesto z vsemi njegovimi plusi in minusi. Me pa zaradi trenutnih razmer v svetu nekoliko skrbi. Ko se napetosti zaostrijo, to zelo hitro občutimo tudi sami: najprej pri energentih, potem pa postopoma pri vsem drugem, od prevoza do hrane in vsakdanjih stroškov.«
Mojca Mavec
»Dubaj sem prvič obiskala pred več kot dvajsetimi leti, ko sem tam snemala oddajo Čez planke. Vedno me je fasciniral predvsem kot fenomen, ni bil pa nikoli zame to popolni paradiž. Mesto, ki je iz puščave zraslo v globalno letalsko in turistično vozlišče, manj pa kot destinacija z izrazito kulturno dušo. Večkrat je bil Dubaj zame tranzitna točka na poti v Azijo ali Afriko. Verjetno me bo Dubaj še kdaj videl, predvsem kot letalsko križišče, sama pa raje izbiram kraje z več zgodovine in pristnosti. Zadnji dogodki pa nas opominjajo, kako hitro se lahko iluzija popolnosti poruši. Vsaka kriza na Bližnjem vzhodu ima širše posledice, saj gre za pomembno energetsko in logistično vozlišče sveta, to hitro občutijo letalski promet, turizem in potniki – z daljšimi potmi in dražjimi vozovnicami. Ob tem pa nas takšne razmere opomnijo, da so potovanja pravzaprav privilegij in da svet ni vedno tako preprost, kot bi si želeli.«
Katarina Benček
»Mi imamo karte za april, bomo pa videli, kako se bodo stvari odvile. Najprej smo bili optimistični, da se bodo stvari rešile v dobrih dveh tednih, a vidimo, da ni tako preprosto. Dubaj me bo vsekakor še videl, če ne drugega zato, ker tam živi moja najboljša prijateljica. Ja, trenutno je vojna porušila vso iluzijo popolnega mesta, ampak verjamem, da se bodo stvari kmalu uredile in bomo vsi spet leteli v Dubaj, ki zame nikakor ni izgubil bleščečega sijaja v nasprotju z ZDA, kjer ta sijaj drastično upada. Posledice vojne, cene goriv me ne skrbijo preveč, saj se je v preteklosti izkazalo, da iz vsakega takega pompa in dramatičnih napovedi ni bilo vedno tako hudo, kot so napihovali in strašili. Z optimizmom zrem naprej, da se bodo stvari kmalu rešile in da se bo situacija umirila.«
Doroteja Premužič
»Dubaj je pravzaprav moj drugi dom, saj tam živim. Trenutno sem v Sloveniji, a takoj ko se razmere umirijo, se bom zagotovo vrnila. Dubaju popolnoma zaupam in zame še naprej ostaja ena najvarnejših držav na svetu. Zame Dubaj zaradi trenutnih razmer ni izgubil niti kančka svojega sijaja. Še vedno me navdušuje s svojo energijo, priložnostmi in občutkom varnosti. Seveda spremljam dogajanje, vendar me ne skrbi pretirano. Dubaj je izjemno dobro organiziran in vedno znova dokazuje, da zna tudi v negotovih časih ohraniti stabilnost.«
Sebastian
»V Dubaju sem 12 let zapored preživel vsak avgust in se v regijo zaljubil. Verjamem, da ZAE kljub drugačnemu pogledu na človekove pravice veliko vlagajo v varnost in turizem, zato Dubaj v mojih očeh ni izgubil sijaja in ga bom zagotovo še obiskal. Sem pa v zadnjih dveh letih začel bojkotirati ZDA zaradi njihovega egocentričnega imperialnega terorizma, ki ga izvajajo nad svetom, kjer koli se le da. Posledice zaradi trenutnega stanja me sicer ne skrbijo, bodo pa, žal, neizogibne. Pri hrani smo doma skoraj povsem samooskrbni, me bodo pa prizadele pri bencinu, saj sem vsak dan na poti. Mislim pa, da je pametno, da se vsi pripravimo tudi na slabše scenarije in si ustvarimo nekaj zalog, v upanju, da jih na koncu sploh ne bomo potrebovali.«
Urška Pirš
»V Dubaju sem bila pred leti in od takrat se je seveda zelo spremenil. Čeprav sem zelo uživala, to mesto ni v mojih mislih, ker imam pred tem še dolg 'bucket list', ki bi ga rada odkljukala. Ali bo Dubaj zaradi vojne izgubil svoj sijaj? Ne vem, vam javim, če ali ko bom šla naslednjič. (smeh) Kar se pa posledic zaradi trenutnih razmer tiče, pa ne verjamem čisto vsem napovedim. Ni nujno, da bodo šle cene goriva dolgoročno v nebo. Trgi so občutljivi za vojne in cene seveda pogosto močno narastejo, potem pa padejo. Težko je napovedati, kaj bo, in o tem nočem niti razmišljati. Na strah pa niti pomislim ne več, ampak se osredotočam samo na pozitivne stvari.«
Anita Gošte
»Sama sem bila z družino med tistimi Slovenci, ki so ob zadnjem zaostrovanju razmer obtičali v Dubaju. Dopust se je hitro spremenil v precej negotovo izkušnjo, saj smo ves čas spremljali dogajanje in upali, da se razmere čim prej umirijo. Ko slišiš alarm, te stisne pri srcu in hitro dojameš, kako dragocen je mir. Po mojih občutkih se na tleh sicer ne dogaja veliko, več dogajanja je na nebu, domačini pa pravijo, da je to domena politike in vojske, zato sistemu precej zaupajo. Ker smo domov prišli z zadnjim letalom, še nisem v fazi, da bi razmišljala o vrnitvi v Dubaj. Morda ga bom nekoč spet obiskala, saj bi optimistično rekla, da ne bo izgubil svojega sijaja, vseeno pa me za zdaj nekaj časa zagotovo ne bo videl.«
E-novice · Estrada
