Arhiv Lady

Taiji Tokuhisa se je že pred časom umaknil iz medijskega sveta in se v polni meri posvetil podjetništvu. A kljub temu se je, potem ko so se razširile govorice o njegovih zdravstvenih težavah, pojavilo kar nekaj ugibanj. Zato smo se mi ob zadnjih objavah na družbenih omrežjih, da prosti čas preživlja z družino v hribih, z njim dogovorili za intervju.

»Hvaležen sem za uvidevnost, zelo cenim, da ste mi v trenutkih, ko je bilo veliko neznanega, dali čas, da se najprej z družino sestavimo. Počutim se odlično, okrevanja v bistvu niti ni bilo, saj na srečo nisem imel nobenih posledic. Po odpustu iz bolnišnice sem moral le začasno omejiti svoje aktivnosti na približno polovico tega, kar sem počel prej, se pravi, da sem moral prilagoditi oziroma omejiti treninge z lastno težo, treninge karateja in pohodništvo. Edina dejavnost, ki je še nisem opravljal, odkar sem prišel iz bolnišnice, je podvodni ribolov, ki pa bo spet aktualen jeseni,« nam je zaupal ob prvem poizvedovanju, kako se počuti.

Brez dlake na jeziku zdaj tudi razloži, kaj se je zgodilo. Do zapletov je prišlo nenadoma, brez večjih opozoril, le z nekaj blagimi znaki, ki jih je takrat še težko povezal v celoto: »V začetku marca, približno pol ure po jutranji telovadbi, me je nenadoma začela dokaj močno boleti glava. Ni bilo nevzdržno, temveč precej nenavadno, saj imam redkokdaj glavobol. Ko sva se s hčerko usedla k zajtrku, sem ugotovil, da se ne morem spomniti nekaterih besed. Pred sabo sem imel mocarelo in slanino, vendar nikakor nisem našel besed zanju. To je seveda opazila tudi žena, kar se ji je zdelo precej čudno. Zajtrk sem na hitro pojedel in se odpravil v službo. Tam me je čakala skupina za sobo pobegov. Ko sem obiskovalcem podajal navodila, sem ravno tako ugotovil, da ne najdem nekaterih besed, med samo igro pa sem imel velike težave z branjem namigov, ki jih imamo na računalniku za vsako skupino. Na srečo so dokaj hitro in uspešno končali igro, jaz pa sem odhitel domov, saj močan glavobol ni popustil. Doma sem odspal približno dve uri in se zbudil povsem brez glavobola, z normalnim razmišljanjem, spomnil sem se besed, ki se jih pred počitkom nisem mogel, skratka, vse je bilo v najlepšem redu. Za vsak primer sem vseeno poklical osebno zdravnico, ki je razložila, da gre lahko tudi za kakšno virozo, kjer se pojavljajo podobni simptomi, če bi se vse skupaj ponovilo, pa mi je svetovala obisk urgence. Večer je minil normalno, prav tako noč in naslednje jutro. Vendar pa sem po kosilu, ko sem želel v dnevni sobi brati knjigo, ugotovil, da se borim z eno stranjo v knjigi skoraj pol ure, ker nisem mogel brati, hkrati pa se je vrnil močan glavobol, močnejši kot prejšnji dan. Ker sta bili žena in hčerka takrat zunaj v naravi, sem šel v posteljo v upanju, da bosta tako kot prejšnji dan počitek in spanje pregnala te nenavadne simptome. Vendar nisem mogel zaspati, samo obračal sem se levo in desno in tako so minevale ure v hudem glavobolu in tresavici. Ko sta se vrnili domov, je žena presenečena, ko me je videla v trpečem stanju, takoj razumela, da se dogaja nekaj resnega. Ana je poklicala rešilca, ki je po daljšem pogovoru z dispečerko prišel pome. Odpeljali so me na urgenco, kjer so me pregledali, nato pa prepeljali na nevrološko kliniko, kjer so naredili CT-možganov in ugotovili, da imam manjšo krvavitev. Takoj so me dali na intenzivno nego, kjer sem ostal na opazovanju do jutra, potem pa so me prestavili na drug, lažji oddelek. Tam sem potem preživel še sedem dni, da so opravili vse razpoložljive preiskave, potem pa so me odpustili domov. Zdravniki in celotno medicinsko osebje na nevrološki kliniki so zelo strokovno skrbeli zame in zelo sem hvaležen, da so opravili res vse mogoče preiskave, da bi ugotovili vzrok krvavitve. Vsi rezultati preiskav so pokazali, da imam res odlične parametre zdravja in da res ni razloga, da bi imel kakršne koli bolezni ali simptome. Seveda so tako odlični rezultati olajšanje, zagotovo pozitivno vplivajo na kogar koli, ki se spoprime z vprašanjem, kaj se dogaja v njegovem telesu. Pred kratkim so ponovili MR-možganov, vendar še nisem prejel izvidov, tako da končna diagnoza še ni zapisana.«

V skrbeh

Njegovo stanje je pretreslo predvsem njegove najbližje, Taiji pa je ohranil pozitiven pogled: »Družina se je seveda zelo prestrašila, precej bolj kot jaz. Sam sem namreč vse skupaj doživel kot hujši glavobol s slabim počutjem, ki je trajalo nekaj dni. Ana je vsak dan molila za moje zdravje, pa tudi širša družina in prijatelji so mi pošiljali pozitivna sporočila in misli. Na srečo razen kratkotrajnega nepomnjenja nekaterih besed in mučenja z branjem drugih težav nisem imel. Po odpravi glavobola sem se počutil dobro, upošteval nasvete oziroma napotke zdravniškega osebja in se veselil vsakega obiska žene in najine hčerkice Julije Aiko, tudi moji starši so me obiskovali. Na nevrološki kliniki so odlično skrbeli zame, tako da se jim lahko samo iskreno zahvalim za ves njihov trud in dobro voljo, ki so jo vsem razdajali in nam tako polepšali čas bivanja v bolnišnici. Ana in Julija Aiko sta me pridno obiskovali vsak dan in me razvajali s priboljški, pozitivno energijo in poljubčki. Še danes imam shranjene vse risbice, ki jih je Julija Aiko narisala zame in jih nosila v bolnišnico.« 

Arhiv Lady

Ne pretirava z delom

Po izkušnji je v življenje vpeljal več premišljenih trenutkov, več tišine in branja. Še vedno dela, a stresu se, če je le mogoče, izogne: »V bolnišnici sem imel tako veliko časa, da sem zares užival v dolgih urah branja knjig, in tudi zdaj si za knjige jemljem več časa kot prej. Zagotovo takšna izkušnja postavi človeka pred vprašanje, ali je njegov življenjski slog zdrav, ali lahko naredi še kaj, kar omogoča kakovostno zdravje. Kljub temu da sem podjetnik, menim, da nimam zelo stresnega življenja. Stres kar dobro držim na vajetih in imam ravnotežje v vsem, kar mi prinaša veselje. Veliko časa imam za družino, ne pretiravam z delom, prehranjujem se zdravo, ukvarjam se s športom, tako da res ni veliko razlogov, zaradi katerih bi lahko poiskal krivca za to krvavitev. Po drugi strani pa je morda ravno tak življenjski slog razlog, da nisem utrpel hujših posledic, kot bi jih lahko ob takšni krvavitvi. Poskušam biti vsak dan še bolj hvaležen, biti še bolj prisoten v vsem, kar se dogaja, in biti kar se da pozitiven.«

Prisluhnite svojemu telesu

Kot pravi, ga preizkušnja ni spremenila v drugega človeka, je pa v njegovem notranjem svetu pustila globoko sled: »Na začetku sem poskušal razumeti, zakaj se je to zgodilo, vendar do nekega pametnega zaključka nisem prišel. Na nevrološki kliniki so naredili vse teste, ki so na voljo, ampak prav noben ni pokazal nikakršnih odstopanj ali vzroka, zakaj je prišlo do tega. Vse krvne preiskave, angiografija, dvakratni CT, dvakratni MRI, rentgen pljuč so pokazali, da je z mano vse v najlepšem redu in da imam odlično zdravje. Zagotovo nisem drugačen človek kot pred preizkusom, imam pa eno življenjsko izkušnjo več in sem hvaležen, da se je tako razpletla, kot se je.« 

Danes z veseljem opazuje, kako raste njegova hčerkica, ki mu je, kot pravi, največja inspiracija in opomnik, kako dragocen je vsak trenutek: »Najbolj sem vesel, ko opazujem, kako čudovito se razvija, kako raste, se uči z izjemno radovednostjo, komunicira, opazuje, skratka postaja mlada dama. Vsak dan se zgodi kaj novega in z ženo se veseliva prav vsakega trenutka, preživetega z njo. Moj nasvet za tiste, ki se spoprijemajo s kakršnimi koli zdravstvenimi izzivi, bi bil, da naj vsak prisluhne svojemu telesu, da naj ne odlaša z odhodom k zdravniku ali ga vsaj pokliče, saj v takih primerih ni dobro igrati junaka in si reči, 'ah, saj ni nič hudega, bo že minilo'. Na nevrološki kliniki sem spoznal veliko soborcev, ki so imeli veliko hujše posledice kot jaz, hkrati sem slišal marsikatero žalostno ali celo tragično zgodbo, ki ni imela srečnega konca. Presenetilo me je dejstvo, da v Sloveniji vsako leto doživi možgansko kap okoli 4000 oseb, tako starih kot mladih, kar je res alarmanten podatek.« 

V normalni vsakdan

Tik preden je šla naša revija v tisk, smo od Taijija prejeli to spodbudno sporočilo: »Včeraj sem imel kontrolo na nevrološki kliniki, kjer mi je zdravnica povedala, da MR ni pokazal ničesar, da se je hematom popolnoma razgradil in da za zdaj ni znanega vzroka za mojo krvavitev. Vene in arterije so popolnoma intaktne. Še enkrat so mi vzeli več vzorcev krvi za ponovno kontrolo, med drugim tudi za boreliozo. Rezultati bodo znani čez kakšen mesec dni. Dobil sem zeleno luč, da lahko vse normalno opravljam naprej, tako kot pred krvavitvijo. Kot kaže, spadam med tistih 15 odstotkov, pri katerih se to pojavi iz neznanega razloga.«