Steffanio iskreno o raku in slovesu od Taje
Steffanio je spregovoril o lastni izkušnji z rakom in izgubi nekdanje žene Taje, bolečino pa je prelil v glasbo z močnim sporočilom o življenju.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se življenje dotakne svojih najtežjih meja, včasih ostanejo besede, ki jih prej nismo znali izreči. Glasbenik Steffanio je svojo bolečino prelil v glasbo. Ob tridesetletnici glasbene poti je predstavil trilogijo pesmi in videospotov Feniks, Hey Mr. President in Harmony, ki so tesno povezani z eno najbolj osebnih zgodb njegovega življenja – lastno izkušnjo z rakom in izgubo nekdanje žene Taje Hodak, ki je isti bolezni podlegla. Ne želi, da bi se ljudem smilil. Nasprotno, s svojo zgodbo jim želi pokazati, da je tudi takrat, ko se znajdejo na dnu, mogoče v sebi poiskati moč in se znova dvigniti.
Steffanio je raka prebolel, svojo poznejšo ženo pa je spoznal prav v obdobju po bolezni. Bila sta skupaj, se poročila, pozneje sta se njuni poti razšli. Njuna zveza je bila pred epidemijo precej razgibana. Oba sta imela svoje obveznosti, on je takrat med drugim delal pri sinhronizaciji risank in se ukvarjal z glasbo, Taja pa je bila uspešna podjetnica, lastnica pasjega frizerskega salona Zverinica. Nato je prišla pandemija in njun vsakdan se je nenadoma povsem spremenil. Iz življenja, v katerem je imel vsak svoj ritem, sta prešla v obdobje, ko sta bila skupaj praktično 24 ur na dan. Takrat se je njun odnos začel spreminjati in nazadnje sta se razšla. Ko se danes ozre nazaj, se sprašuje, ali bi lahko kaj naredila drugače. »Žal mi je. Mogoče do tega niti ne bi prišlo oziroma bi se vse skupaj obrnilo v čisto drugo smer,« priznava Steffanio.
Po nekaj letih ga je Taja poklicala z novico, da je zbolela za rakom. Bolezen ju je na nenavaden način vnovič povezala. Ne več kot partnerja, temveč kot človeka, ki sta razumela nekaj, česar drugi pogosto ne morejo. Ker je sam to izkušnjo že prestal, ji je skušal pomagati z nasveti in podporo. »Bolezen je nekaj, kar lahko ljudi spet združi in zaradi česar zamere postanejo nepomembne,« pravi. Nekaj tednov pred smrtjo mu je povedala, da čuti, da ji morda ne bo uspelo. On je še vedno verjel. Spodbujal jo je in ji govoril, da je močna. Nato je na božično noč leta 2024 zazvonil telefon. Poklicala ga je njena mama in mu sporočila žalostno novico.
Slovo, ki ga ne bo pozabil
Od nje so se poslovili pri Izoli, kjer so njen pepel raztrosili v morje. Najbolj se mu je v spomin vtisnil trenutek, ko so v vodo položili venček, čoln pa je trikrat zaokrožil okoli njega in nato odplul. »Ko se oddaljuješ, venček pa ostaja tam, se šele zaveš, kako krhko je življenje,« pripoveduje Steffanio.
Prav ta trenutek mu je še močneje spremenil pogled na življenje. Danes pravi, da bi morali manj čakati na velike dosežke in bolj uživati v majhnih stvareh, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne. Zanj je smisel življenja predvsem v tem, da ga zares živiš in da poskušaš tudi komu drugemu narediti življenje lepše.
Po Tajini smrti je bilo ustvarjanje spontano. Vzel je svinčnik in besede so začele prihajati same, z njimi pa tudi melodije. Nekatere stare pesmi je obudil, druge so nastale na novo. Skladbo Harmony je napisal že leta 2019, ko sta bila še skupaj in srečna, zdaj pa se je odločil, da jo posveti njej. Del trilogije je tudi Hey Mr. President, ki govori o njegovi lastni izkušnji z rakom, osrednja pesem projekta pa je Feniks. Ta nosi sporočilo, ki ga želi predati predvsem ljudem, ki so bolni ali so se znašli na dnu. »Nočem, da bi se komu smilil. Ravno nasprotno. Ljudi želim motivirati,« poudarja.
Ko je Steffanio izvedel za diagnozo raka, ga je novica najprej zlomila. Prva dva dneva je bil povsem na tleh, tretji dan pa si je rekel: »Zdaj ali nikoli.« Odločil se je, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči. »Nisem si govoril, da bom raka premagal. Govoril sem si, da sem ga že premagal.«
Med zdravljenjem je bila ob njem mama. Takrat se je veliko ukvarjal z zakonom privlačnosti in afirmacijami. Gledal se je v ogledalo in si govoril, da je najbolj zdrav človek na svetu, v mislih pa si je vedno znova predstavljal isti prizor: sebe in mamo, kako skupaj praznujeta, ker končno odhajata iz bolnišnice. »In dejansko je bilo tako,« se danes spominja trenutka, ko se je njegova vizualizacija uresničila.
Ob kemoterapiji je preizkusil tudi različne druge pristope, med drugim konopljine pripravke, molitev in 42-dnevno očiščevanje. Kaj je bilo pri ozdravitvi odločilno, danes ne ve in tega ne pripisuje eni sami stvari. Prepričan pa je, da je bila pomembna tudi njegova miselna naravnanost. Med zdravljenjem je omejil tudi obiske. Ni želel, da bi k njemu prihajali ljudje in ga pomilovali. Sam je bil namreč osredotočen na prepričanje, da je bolezen že premagal, in ni želel, da bi ga pomilovanje drugih pri tem oviralo. Danes svoje izkušnje ne predstavlja kot recept za ozdravitev, temveč želi z njo motivirati druge. Prav to je tudi eno od sporočil Feniksa. On je raka premagal. Taja ga ni. Ostale pa so pesmi in spoznanje, da je življenje preveč krhko, da bi čakali na velike trenutke, namesto da bi živeli za tiste majhne.
E-novice · Estrada
