Šimen Zupančič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Če bi Sašu Đukiću kot gimnazijcu kdo povedal, da bo nekoč več desetletij hodil po Sloveniji oblečen v žensko jopico, predpasnik in ruto ter razpravljal o možeh, ženskah, cvičku, župnikih in spolnosti, bi verjetno samo zamahnil z roko. Sam se je namreč videl predvsem drugače – kot resnega človeka, profesorja slovenščine, pisatelja, filmarja, morda celo kot nekoga, ki bo ostal daleč od sveta zabave.

Potem pa se je zgodila Mama Manka.

Dolenjski fenomen, ki mu tudi po treh desetletjih še ne namerava utihniti, je postal eden najbolj prepoznavnih likov njegove kariere. Vse skupaj se je začelo že v gimnazijskih letih, ko je Đukić s prijateljem in sošolcem Sašem Stojanovićem za nalogo profesorice slovenščine posnel kratek film. Sam pravi, da je bil scenarij tako dolg, da bi iz njega lahko nastala večurna zgodba. Prav pri enem od prizorov pa se je zgodilo nekaj, kar je pozneje pomembno zaznamovalo njegovo življenje.

Kako je pravzaprav nastala Mama Manka, zakaj Đukić sprva sploh ni želel odigrati ženskega lika in kako je ta postal hkrati njegov največji uspeh in najtežja senca, razkrivamo v novi tiskani izdaji revije Lady, ki je že na voljo pri vseh prodajalcih.

Lady