Šimen Zupančič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Z Robertom Korošcem se srečamo po fizioterapiji v prijetnem lokalu v ljubljanskih Kosezah, nedaleč od njegovega doma. Pripeljala ga je tašča, saj si pri hoji še vedno pomaga z berglami.

»Trije tedni so minili od operacije. Če bi se srečali teden dni prej, pogovora sploh ne bi zmogel. S fizioterapijo sem začel zelo hitro, kar mi je omogočilo posebno zavarovanje za kolesarje. To ne krije le škode na kolesu, temveč tudi rehabilitacijo po poškodbah. Tistih dvajset evrov mesečno je res odlična naložba, čeprav bi seveda veliko raje ostal zdrav,« pravi. Prav hitra rehabilitacija pa je zanj ključnega pomena.

osebni arhiv

»Če bi šel po običajni poti, bi na prvi pregled čakal približno dva meseca, šele nato bi prišla na vrsto fizioterapija. Kljub temu sem previden in dosledno upoštevam navodila kirurga. Najtežje je pravzaprav umiriti glavo. Bergle bi že zdaj najraje postavil v kot, ker se počutim dovolj močnega, vendar vem, da mora telo okrevati po svojem tempu. Pred menoj je še kar nekaj tako igralskih kot kolesarskih izzivov, zato ne smem prehitevati.«

Letošnje leto si bo zapomnil za vse življenje. »Vso zimo sem treniral v fitnesu in se pripravljal na kolesarsko sezono. Zdaj vidim, da mi je prav ta priprava pomagala, da okrevanje poteka hitreje, saj so bile mišice dobro pripravljene.« Ob tem pove še eno zanimivo zgodbo, ki kaže, kako nepredvidljiv je šport.

osebni arhiv

»Dva meseca pred zadnjo nesrečo sem na rekreativni dirki pri spustu s Pavličevega sedla padel pri hitrosti 66 kilometrov na uro in zdrsel pod cesto. Sam sem splezal nazaj, s kolesom sva jo odnesla praktično brez praske.« Prav zato ga je drugi padec toliko bolj presenetil. »Dva tedna pozneje sem se po končani dirki mirno peljal proti domu. Bil sem zadovoljen z nastopom, zunaj je bilo okoli 35 stopinj Celzija. Nato pa sem pri razmeroma nizki hitrosti padel. Komolec me je močno bolel, vendar sem mislil, da gre zgolj za udarec. Pobral sem se in odkolesaril še približno 25 kilometrov do doma.«

osebni arhiv

Šele doma je ugotovil, da je poškodba resnejša. »Žena Nina mi je svetovala, naj grem na urgenco, a se mi sprva ni zdelo potrebno. Ko pa me je začel boleti še kolk, sem vedel, da zdravniški pregled ne bo več mogel počakati. Dve uri po prihodu na urgenco sem že ležal na operacijski mizi.«

Rentgenske slike so pokazale neprijetno diagnozo. Zdravnik je ugotovil, da ima zlomljen komolec in vrat stegnenice, ki je del kolčnega sklepa. No, tudi v tako resni situaciji pa ni manjkalo humorja. »Ko sem ležal na operacijski mizi, me je anesteziologinja prepoznala in rekla: 'Zdaj imamo pa zdravnika na mizi. Ti so najhujši.' Mnogi ljudje me namreč še vedno povezujejo z dr. Bevkom iz serije Najini mostovi. Pred časom mi je medicinska sestra iz Vipave celo povedala, da je nekdo klical v njihovo ambulanto in se želel naročiti na pregled ravno takrat, ko bi delal dr. Bevk. To ni šala, to se je res zgodilo.«

osebni arhiv

Operacija je potekala brez zapletov. Kost so zdravniki učvrstili z vijaki, da se bo pravilno zacelila. »Čeprav slišimo veliko kritik na račun slovenskega zdravstva, moram povedati, da sem sam imel zelo pozitivno izkušnjo. Od urgence do odpusta je vse potekalo strokovno in prijazno.«

Njegovo prvo vprašanje po operaciji je bilo povsem pričakovano: »Na prvi viziti in potem še ob odpustu sem vprašal samo eno: kdaj bom lahko spet sedel na kolo? Dobil sem različna mnenja, zato se zavedam, da bo treba potrpežljivo počakati. Rehabilitacija je proces. Jaz upam na najboljše.«

Šimen Zupančič

Do jeseni ga čaka še ena pomembna preizkušnja. »25. septembra je v Drami na sporedu predstava Hrup za odrom, v kateri imam fizično zelo zahtevno vlogo. Veliko je skakanja in neugodnih gibov. Ker sem svobodnjak, od tega ni odvisna le predstava, temveč tudi moj zaslužek. Če bi morali aktivirati zamenjavo, bi ostal brez dela. Ostajam optimist in verjamem, da bom do takrat pripravljen.«

Poškodba pa je spremenila tudi njegovo družinsko življenje. »Otroka nista vajena, da mirujem. S sinom ne morem igrati nogometa, ne moremo na družinsko kolesarjenje, tudi na morje bodo najbrž šli brez mene. Letos poleti, ko bi imel največ časa za kolesarske podvige, sem sedel doma na kavču, spremljal Tour de France in razmišljal, kdaj bom lahko spet vrtel pedale.«

Šimen Zupančič

Kolesarstvo je postalo Robertova velika ljubezen leta 2019. »K temu sta največ prispevala uspeha Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja. Kmalu sem ugotovil, da resen pristop zahteva veliko več kot le informacije z interneta. Najel sem trenerja, kineziologa in dietetika.« Svoje izkušnje je začel deliti tudi na družbenih omrežjih. »Najprej sem občasno objavil kakšen video in hitro ugotovil, da ljudi to zelo zanima.« Zdaj pripravlja tudi vsebine o rehabilitaciji. »Ogromno ljudi mi piše, deli svoje zgodbe in postavlja vprašanja. Spoznal sem, da lahko s svojimi izkušnjami marsikomu pomagam.«

Vloganje pa je medtem postalo tudi pomemben del njegovega poklica. »Približno polovico prihodkov mi prinese igranje, drugo polovico ustvarjanje vsebin. Najlepše pri tem je, da lahko ljudi motiviram in jim pomagam. Motivacija je še posebno pomembna takrat, ko se spoprimeš s poškodbo. To zdaj občutim tudi sam. Zavedam se, da bom, ko bom spet sedel na kolo, praktično začel od začetka. Potreboval bom veliko potrpežljivosti, volje in motivacije. Nisem več najmlajši in leta naredijo svoje, vendar me to ne ustavlja.«

Domači

Voditeljica Marjana Grčman ima v načrtu dve veliki potovanji

Domači

Biatlonka Tadeja Brankovič tokrat na Triglavu s hčerjo Mašo

Domači

Eva Černe Avbelj je kariero začela enako kot Omar Naber in Nina Pušlar