»Družina je najpomembnejša,« poudarja že skoraj 88. letni Peter Čeferin
Ko bo junija letos dr. Peter Čeferin upihnil 88 svečk, bo to praznovanje človeka, ki nikoli ni znal živeti na pol in ki mu še danes ne zmanjka energije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Legendarni odvetnik, ki je zaznamoval slovensko pravosodje, še vedno ustvarja, razmišlja in pripoveduje, saj je nedavno predstavil že svojo trinajsto knjigo, polno kratkih zgodb, ki bi si jih težko izmislil še tako domiseln pisatelj. 'Nespodobni odvetnik' ostaja zvest sebi, radoveden, neposreden in predvsem življenjski.
Peter Čeferin je odvetnik z najdaljšim poklicnim stažem v državi, doktor pravnih znanosti, ki že 60 let piše tradicijo odvetništva, upornik in ljubitelj življenja, mojster karateja in zadnja leta tudi pisatelj, ki ima raje kot romane kratke, zgoščene in satirično našpičene zgodbe. Ko ga dandanes srečamo na kakšnem družabnem dogodku ali gledališki premieri, večinoma najprej pomislimo na besedo frajer, saj vedno deluje sproščeno, samozavestno in predvsem zelo prisotno. Rad se pogovarja, rad se pošali in vedno pove kakšno zanimivo zgodbo s smislom za humor.
Danes deluje umirjeno, a njegova mladost je bila vse prej kot takšna. Sam brez zadržkov priznava, da je bil nekoč precej divji. »Ko se ozrem nazaj, vidim, da sem marsikaj počel narobe, a sem za to tudi plačal. V četrtem letniku sem se vendarle toliko vzel k sebi, da sem nekako opravil vse izpite in diplomiral. Diplomo in naziv diplomiranega pravnika sem proslavil, kot sem takrat mislil, da se spodobi. Popival sem več dni zapored. Kakšen tretji dan mi je natakarica prinesla časopis in mi s prstom pokazala na nekaj, za kar sem sprva mislil, da je mali oglas, in kjer je pisalo: 'Najinemu sinu Petru Čeferinu iskreno čestitava za diplomo na pravni fakulteti. Mama in oče.' Rekel sem si, aja, zato smo tukaj, ampak diplome ni bilo več. Nekje sem jo izgubil in šele precej pozneje, ko sem mislil, da je za zmeraj izgubljena, mi jo je prinesel kolega. Menda jo je našel v Figovcu. Še naprej sem popival, kljuboval vsemu, se pretepal, celo prespal kakšno noč za rešetkami. Prelomnica je prišla z rojstvom prvega sina Roka, ko sem življenje obrnil na glavo. Takrat sem nehal popivati, alkoholu sem se povsem odpovedal. Začel sem garati po 12 ur na dan in 40 let nisem dal v usta niti bombona z likerjem. Po drugi strani pa je bilo moje takratno druženje z ljudmi z družbenega dna koristno, saj sem spoznaval vso človeško bedo in začenjal razumeti stisko mnogih ljudi,« se spominja sloviti odvetnik, ki je več kot šest desetletij zastopal stranke, ki so se znašle v najtežjih situacijah.
Pri tem je vedno zagovarjal načelo, da mora odvetnik razumeti ljudi, ne le zakonov. »Ni dovolj, da si diplomiral na pravni fakulteti. Potrebuješ izkušnje in občutek za človeka. Skozi leta sem si prislužil številne oznake, od neustrašnega do kontroverznega, a me to nikoli ni pretirano zmotilo. Ko sem izbral ta poklic, sem vzel v zakup, da me vsi pač ne bodo imeli radi,« pravi z nasmeškom.
Njegova pot ni bila vedno lahka, a ga to nikakor ni ustavilo. »Ko sem začel zagovarjati prvega slovenskega kapitalista Sandija Grubeliča, ki je prodajal avtomobile na lizing, so me razglasili za mafijskega odvetnika in me imenovali 'Grubeličev consigliere'. Ko sem prevzel obrambo domnevnega tihotapca ljudi Josipa Lončariča in še nekaterih, pa so celo zapisali, da sem 'državni sovražnik številka 1'. Bil sem tudi 'nespodobni odvetnik', ker sem stranki Milici Makoter povedal, da v zakonu piše, da morajo človeka, ki ga v dveh letih od vložene obtožnice niso sposobni obsoditi, izpustiti iz pripora,« se spominja avtor, ki je pred leti svojo biografsko knjigo naslovil prav po vzdevku Nespodobni odvetnik.
Družina kot temelj in navdih za ustvarjanje
Čeprav je bil velik del njegovega življenja posvečen delu, je družina vedno ostajala na prvem mestu, sam pravi, da je bila njegovo zatočišče. Njegovi trije otroci so odrasli v močne osebnosti, ki jih oče spremlja z zanimanjem in ponosom. »Družina je najpomembnejša, pri nas pa je tudi strokovno sodelovanje, z Rokom na področju ustavnega prava, z Aleksandrom kazenskega prava in športa ter s Petro filozofije in umetnosti. Spremljam jih in jim stojim ob strani, a nekatere odločitve mora vsak sprejeti sam. Danes so vsi trije uspešni na svojih področjih, a kot oče sem jim še vedno pomembna opora. Družina je prostor, kamor se lahko vedno zatečeš,« pravi Peter, ki ga vsi trije potomci radi opisujejo kot očeta, ki je znal razumeti in odpuščati, prav oni so ga tudi spodbudili, da ostaja aktiven in ustvarjalen še danes.
»V svojem poklicu sem užival od prvega dne, ne morem reči, da do zadnjega, saj sem še vedno odvetnik. To je velik privilegij. Zmeraj sem simpatiziral s šibkejšimi, užival v tem, da branim tiste, ki jih nihče ne mara, ki jih država preganja. Ničesar, kar sem storil v življenju, ne obžalujem. Za vse, kar sem napačnega storil, sem plačal. Tako ali drugače. Predvsem pa mi niti en dan v življenju ni bilo dolgčas.«
Prepričan je, da je življenje živel s polno mero radovednosti, poguma in humorja. Že 18 let hodi v isti fitnes, obiskal je več kot sto držav in zrl v oči morilcem, a se kljub temu ni nikoli bal za svoje življenje, danes pa uživa v družbi partnerice Rije Čič.
»Rešujeva vsakdanja vprašanja življenja, poleg tega pa se pogovarjava tudi o kulturno-umetniških prireditvah, ki jih rada obiskujeva, kulinariki, rekreaciji in modi. Rija je tudi velika ljubiteljica narave in ima čudovit zelenjavni vrt,« je še razkril Peter, ki je dokaz, da za njegovim velikim poklicem stoji predvsem človek z neponovljivo življenjsko potjo.
E-novice · Estrada
