Kaj se skriva za 30 leti zakona Mikija in Petre Vlahovič?
Petra in Miki Vlahovič letos praznujeta 30. obletnico zakona in pričakujeta že drugega vnučka, pravzaprav vnukinjo, kot trdi Miki. Pri prvi vnukinji je uganil spol.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Pogovarjali smo se v živo, v ljubljanskem lokalu, kar je danes že prava redkost, kot pravi Miki, saj ti umetna inteligenca napiše tako vprašanja kot odgovore. A mi trije smo še »stara šola«. Radi se družimo in po pogovoru se objamemo, tako zares, od srca. Je pa Miki tokrat predlagal, da naj Petra več govori, on pa je dajal samo pripombe.
Se strinjam. Petra, kje in kako sta se spoznala z Mikijem?
Petra: Spoznala sva se preko skupnega prijatelja, mislim, da v diskoteki Turist. Po kakšnem letu ali dveh smo šli na snemanje videospota za skupino Peter Pan, delala sem kot vizažistka, Mikiju pa je bilo rečeno, da bo tam veliko deklet. Bila sem samo jaz. In takrat je preskočila prva iskrica.
Miki: Brez pripomb.
Petra: Bilo je leta 1994. Potem se je vse razpletlo zelo hitro. Snemanje je bilo v Bovcu, bilo je poletje. Takrat sem imela fanta, Miki me je začel osvajati, bil mi je všeč. A sem morala rešiti to s svojo zvezo doma. Veliko ljudi me je opozarjalo, naj bom previdna, Miki je veljal za neresnega.
Miki (s kar ponosnim nasmeškom): Veljal sem za ljubljenca žensk.
Petra: Kljub opozorilom sem se odločila, da bom poslušala svoje srce in da bom šla za tem, kar čutim. In očitno sem se odločila prav.
Miki: 10. oktobra se je zgodil prvi poljub. Od takrat imava na ta dan obletnico.
Petra, s čim vas je Miki osvojil? Z energijo, zbijanjem šal, z lepimi pogledi?
Petra: Med nama je bila res močna energija, privlačnost, kemija. Zavedala sem se, da življenje z njim ne bo enostavno, da bo potrebnega veliko prilagajanja. A me to ni plašilo. Pripravljena sem bila sprejeti njegov način življenja, se prilagoditi, uskladiti. Včasih je bilo to zelo težko, sploh ko sta bila otroka majhna, a vse se da.
Kakšen pa je bil vajin prvi uradni zmenek?
Petra: Sedela sva v njegovem kombiju, na kasetniku mi je predvajal pesem Queenov, ki jo je pel on, pa mu nisem verjela, da res on poje. Tudi drugače me je dostikrat presenetil. Ko so bili z Victory v tujini, mi je Miki Šarac prinesel njegovo pismo in kaseto s pesmijo Ali boš še verjela. Še danes me velikokrat preseneti z romantičnimi gestami. Nazadnje mi je prinesel rožico v petek, ko je imel sin Mark rojstni dan. In nikoli ne pozabi na obletnice.
Miki: Me je strah pozabiti. Čakalo bi me leto groze. Enkrat sem res pozabil, da ima Petra god. Ima ga na isti dan, kot sva se poročila. Na isti dan so se poročili Petrini starši, pa sin Mark in hčerka Tia prav tako. Tako da ni izgovorov. 29. junij. To je datum, ki ga ne smem zafrkniti.
Mi lahko razkrijeta, kako se ljubezen obdrži 30 let, no, pravzaprav 32 let, kolikor sta skupaj?
Petra: Veliko se moraš posvečati drug drugemu. Tudi ko so bili otroci majhni, sva šla velikokrat kam skupaj, vsaj na večerjo ali vikend, se družila, pogovarjala. Drugače pa je takšna dolgoletna zveza eno samo sprejemanje kompromisov.
Strast? Kako pa se ohranja strast v tako dolgi zvezi?
Petra: Brez tega ne gre. Ves čas se trudim biti v dobri formi, da sem mu všeč, čeprav se kakšen kilogramček več že pozna, pa rada sem dobre volje, rada se smejem, mislim, da naju vsa ta leta povezujeta tudi dobra volja in smeh.
Miki: Ne, ni res. Da se ji pozna kakšen kilogramček!
Petra: Zdaj hodiva tudi sama kdaj na počitnice. Če tega ne ohranjaš, te bližine, povezanosti, se začneš oddaljevati. In … vsak dan se poljubiva. On mene, ko grem spat, jaz njega, ko se zbudim, vedno, ko se posloviva …
Miki: Velikokrat, ves čas se poljubljava.
Petra: Tudi to je treba negovati in ohranjati.
Srce srcu
5. marca bo na Ljubljanskem gradu »potopis« njune 30-letne ljubezenske zgodbe. Miki bo priredil koncert z gosti z naslovom Srce srcu. Koncert bo zelo oseben, Miki bo v pesmih opeval vse, od prve zaljubljenosti do poroke, smrti staršev, rojstva otrok …
Kaj pa ljubosumje? Ga poznata? Kako sta to premagala?
Petra: S tem nisem imela težav, velikokrat so me spraševali, kaj pa, če te vara. Pa sem rekla, da lahko vara vsak, ki si tega želi, tudi med delovnim časom, ne samo po koncertih. Jaz mu zaupam, verjamem, nikoli nisem bila ljubosumna.
Miki: Res ni bila. Veliko žensk bi bilo ljubosumnih na njenem mestu. Ko sem sam, brez Petre, sem glasen, ko je ona zraven, sem še glasnejši. A samo z jezikom.
Otroka. Kako sta vplivala na vajin odnos?
Petra: Čudovito.
Miki: Otroka sta naju izpopolnila. To je nadgradnja življenjskega ciklusa. Zdaj ko se nama že rojevajo vnuki, opažava, da je to najlepša stvar, ki sva jo »pridelala« v svoji družinski zvezi, v svojem sožitju. Maja lani sva postala dedek in babica nasmejani, luštni, simpatični vnukinji. Zelo pa naju veseli, da bo Illa letos dobila sestrično, vsaj tako pravim jaz, že prvič sem uganil, da bo deklica. Tako se najin 30-letni življenjski valček lepo nadaljuje. Ko vidim svojo soplesalko v naročju s svojo vnukinjo, vidim njen srečni izraz, vidim, kako žari. Toliko ljubezni, kot je ona da otrokom … to je neverjetno, kozmično.
Petra: Ko imaš vnučka, je to čisto poseben, drugačen občutek kot pri otrocih. Sploh ne znam opisati.
Dobro, dobro, zdaj imam pa dovolj samo lepih stvari. Kaj vama gre v resnici na živce drug pri drugem?
Petra: Miki ne pospravlja cunj za sabo. Prehitro in predolgo je užaljen. Sesalec težko vzame v roke, tako da si je omislil robota in s tem tudi meni olajšal delo. Vrtna opravila mu ne gredo od rok.
Miki: V moj zagovor: v vseh teh stvareh je moja draga zelo priročna. Ko kupiva omaro, jo sestavi ona, in to jo celo zelo veseli. Veselijo jo pleskanje, barvanje, čiščenje … Zakaj nočem pospravljati? Ker sploh ne vidim prahu, in če bi se lotil brisanja prahu, bi šla ona pospravljat za mano, in to bi me razburilo, zato sploh ne grem tega počet.
Petra: To je res.
Miki: Danes, pred tremi urami, sem jo klical, če dam prat cunje, pa je rekla, da rajši ne.
Petra: Glede tega sem res previdna, zato imam rajši, da me vse to počaka. Zato pa izvrstno kuha in zdaj zna že prav lepo pospraviti za sabo v kuhinji.
Kako pa vidita svojo skupno prihodnost?
Petra: Še naprej bova uživala, tako kot zdaj. Navadila sem se ga, kaj bi zdaj, po 30 letih! Zelo pozoren je do mene, do vseh nas, v vsem me spodbuja in podpira in je moj steber.
Miki: Takrat ko sem sedel z njo v kombiju in ji predvajal pesem na »kasetniku«, za katero mi ni verjela, da jo pojem jaz, sem ji povedal en stavek: Želim se postarati s tabo. In to mi je uspelo, čeprav se ona sploh ne stara. Skozi svojo zvezo greva složno, z roko v roki se sprehajava skozi svoje življenje in uživava v vseh sladkorčkih, ki nama pridejo naproti.
E-novice · Estrada
