Pevka Ivica Vergan je z neznankami odpotovala v Mehiko, ki jo je očarala
Ivica Vergan je s potovanjem začela tudi letošnje leto. Skupaj z enajstimi popotnicami je namreč obiskala Mehiko, ki jo je očarala.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ivica Vergan, pevka priljubljene primorske glasbene zasedbe Primorski fantje, je kljub svojim 75 letom na odru zelo poskočna, sicer pa je tudi drugače vitalna, polna energije in vedno vesela. Čeprav ji v življenju ni bilo lahko, je ohranila vedrost in neskončno voljo do ustvarjalnosti. Že od nekdaj so njena strast potovanja, obiskala je že marsikateri kotiček sveta in še veliko jih je na seznamu njenih želja. S potovanjem pa je začela tudi letošnje leto, skupaj z enajstimi popotnicami je namreč obiskala Mehiko, ki jo je očarala.
Ivica Vergan bo v letošnjem letu proslavila kar nekaj obletnic. »Mineva 70 let, odkar sem kot petletna deklica prvič stala na odru, in 60 let, odkar sem z Otaviom Brajkom prvič javno nastopila z bendom, pred 30 leti pa sem se s pesmijo Tisti decembrski dan veselila zmage v Števerjanu. Prav zaradi tega bo letošnje leto zelo delovno in naporno, saj pripravljamo veliko stvari. To pa je bil eden od razlogov, da si vzamem malo predaha in odpotujem na lepše. Že lani sem na Facebooku našla zanimiv zapis, ko sta dve prijateljici vabili na potovanje v Mehiko skupino desetih žensk. Takoj sem si rekla, to bi pa bilo nekaj zame, in kmalu je prišel dan, ko smo se odpravile na 16-dnevno potovanje po Mehiki, ki sem jo obiskala prvič.«
Sicer je Ivica doslej že veliko prepotovala, od Avstralije, Tasmanije, Kube, Amerike do številnih evropskih držav, in vsaka destinacija jo vedno znova očara. »Z drugimi udeleženkami potovanja smo se takoj ujele, pa čeprav se prej nismo poznale. Zelo je pomembno, da je skupina homogena, še posebno na tako dolgem potovanju. Mehika je bila zame zanimiva izkušnja in na neki način polna presenečenj in kontrastov. Seveda me je najprej presenetilo nekaj negativnih občutkov, ki so jih povzročile gore smeti, ki so vsepovsod, in na splošno slabi higienski standardi. A kdor potuje po svetu, mora biti pripravljen tudi na to. Tako lepo in čisto državico, kot je naša Slovenija, namreč težko najdeš. Šele ko gre človek malo po svetu, se zaveda, da živimo v raju na zemlji. Sicer pa Mehika po drugi strani ponuja čudovite peščene plaže s palmami, raznolikim bujnim rastlinjem, čudovitimi pogledi na turkizno morje …«
Očarali pa so jo ljudje. »Vsi so prijazni in ti želijo pomagati po svojih močeh, čeprav živijo v veliko slabših socialnih razmerah kot mi. Nekako jim zavidam to njihovo umirjeno življenje, vse teče počasi, nikamor ne hitijo in se ne obremenjujejo z ničimer. Kljub temu jim je družina sveta in bodo zanjo naredili vse. Mi smo nekajkrat prenočili pri domačinih in tako lepo jih je bilo opazovati, kako so vsi sodelovali pri pripravi zajtrka, večerje … Ves čas so si pomagali.«
Skupina je obiskala različne kraje po vsej Mehiki. »Bili smo v Cancunu, Meridi, še posebno lepo je bilo na majhnem karibskem otoku Isla Mujeres, čudovit je bil otok Holbox, kamor smo prišli s trajektom. Zanimiv tudi zato, ker na otoku ni vozil. Tam smo doživeli tudi dež, kar je po svoje tudi zanimivo.« Ivica je odlična kuharica, zato niti ne čudi, da je tudi velika gurmanka. »Kamor koli grem, rada pokusim lokalno kulinariko, in tako je bilo tudi v Mehiki, kjer smo uživali v okusih bakalarja, ribjih jedi in preostale morske hrane, pokusili nacho sir, tradicionalne tacose in še in še.
Nekaj sestavin sem prinesla tudi domov, kjer sem za domače priredila mehiški večer. Mehika ima ogromno res okusnega sadja. Banane, ki jih je nešteto vrst, so boljše kot pri nas, še zlasti okusna je vrsta manjših banan. Iz vsega tega sadja pripravljajo sveže iztisnjene sadne sokove, ki so res božanski. Seveda nismo mogli mimo njihove tradicionalne tekile, žgane pijače, ki je znana po vsem svetu. Posebna izkušnja pa je bil tečaj mehiške kuhinje, na katerem smo izvedeli in se naučili veliko zanimivih stvari.«
Na svoj račun je poskočna Primorka prišla zvečer po 18. uri. »Takrat Mehika začne plesati, ljudje se zbirajo na trgih, v lokalih in povsod odmevajo zvoki salse. Mene in sopotnice je takoj potegnilo v ta njihov ritem, tradicionalno glasbo, nalezljiva pa sta bila tudi njihova dobra volja in veselje. Res je bilo čudovito. Ljudje so veseli in razigrani ter navdušeni nad druženjem. Čeprav ne govorim špansko, pri sporazumevanju nisem imela težav. Mi Primorci namreč znamo italijansko in zato nam je španski jezik veliko bolj razumljiv.«
Velikokrat se ob obisku Mehike pojavljajo vprašanja, kako je z varnostjo. »Nisem imela občutka, da ni varno, je pa res, da se nismo zadrževale v nevarnih območjih in nismo ponoči hodile naokoli. Verjamem, da se dogajajo kraje, a tako je povsod. Vsak mora biti pozoren in paziti na svoje stvari.« Ivica se je v Mehiki posvetila tudi nakupovanju. »Čeprav ne kupujem spominkov, sem kupila darila za domače, nekaj mehiških sestavin in drugih drobnarij.«
Vsak dan je prinesel kaj novega, zato je 16 dni minilo, kot bi mignil. »A čudovito potovanje so nam pokvarile težave pri vrnitvi domov. Odpovedali so nam let in na poti smo bili kar 70 ur. Leteli smo preko Toronta, kar je bil res šok, saj smo prišli z 28 stopinj v Mehiki na 20 stopinj pod lediščem v Kanadi. Tja smo prišli v kratkih rokavih in natikačih in to je bil gotovo glavni vzrok, da sem zbolela. Še nekaj dni po prihodu domov sem bila brez glasu. A kljub temu mi bo to potovanje ostalo v lepem spominu in želim si jih še več.« Eno se bo zgodilo že jeseni, ko bo skupaj s sinovo družino odpotovala v Ameriko. »Obiskali bomo domovanje Elvisa Presleyja, kar je moja dolgoletna želja in tega se res veselim.«
Preberite tudi:
E-novice · Estrada
