Gregor Čušin brez olepševanja o odhodu iz gledališča
»Zgodi se mi, da tri dni zapored sanjam oder in se vprašam, ali mi vesolje kaj sporoča. A ko pride do odločitve, zmaga mir,« priznava igralec Gregor Čušin.
Dolga leta smo ga gledali na odru in pred kamero, danes pa priznani igralec Gregor Čušin živi povsem drugače. Brez stalnih gledaliških obveznosti, brez nenehnega hitenja z ene premiere na drugo in brez občutka, da mora biti ves čas nekje drugje. Predvsem ima zdaj več miru, svobode ter časa zase in za družino. V pogovoru odkrito pove, zakaj je pred osmimi leti pustil službo v MGL, zakaj ga oder še vedno včasih obišče v sanjah in kako je kot glavni igralec novega slovenskega filma To je rop! med snemanjem znova začutil tisto čisto igralsko radost.
Gregor Čušin je pred dobrim tednom dni praznoval 56. rojstni dan, za Lady pa se je razgovoril iskreno, duhovito in presenetljivo spravljen sam s sabo, saj se je pred osmimi leti po letih dela v gledališču prvič zares ustavil, dal odpoved redni službi v MGL in, končno, zares zadihal. »Malo sem se nasitil vsega skupaj. Tempo, ki ga teater zahteva – tri, štiri premiere na sezono in še druge obveznosti – me enostavno ni več zanimal. Ne ker tega ne bi zmogel, ampak ni se mi dalo več. Postavil sem si mejo, potegnil črto in pustil službo, prepričan, da se s teatrom nikoli več ne bom resno ukvarjal. Bilo je sicer nekaj poskusov, da bi se vrnil, pa sem vse skupaj opustil. Enostavno nisem več zmogel. Stalno sem pobegnil iz projektov, ljudem sem šel celo malo na živce, ker sem stvari odpovedoval in jim jo 'malo zagodel',« je priznal igralec, ki danes dela le še toliko, da ostaja v pogonu. Sodeluje z novomeškim Anton Podbevšek Teatrom, kjer mu ustreza bolj človeški tempo, občasno snema, a tudi to zadnje čase zavrača.
»Enostavno se mi ne da več toliko delati. Ne vem, če me ljudje sploh pogrešajo. Morda so me leto ali dve, potem so prišli novi obrazi. Jaz živim mirno, svobodno, srečno v svojih monodramah, kot sta Hagada in Evangelij po Čušinu, imam svoje stvari, ampak ni več tega tempa. Priznam pa, da včasih sanjam teater. Zgodi se mi, da tri dni zapored sanjam oder in se vprašam, ali mi vesolje kaj sporoča, ali bi se moral vrniti. Dobivam ponudbe, malo kolebam, potem pa lenoba zmaga,« v smehu prizna Gregor, ki pogreša igralske kolege. »Pogrešam tudi oder, nastope, ampak potem pomislim, kaj vse pride s tem, in to me vedno znova odvrne od vrnitve v kakšen večji projekt.«
Rop, v katerem je užival kot že dolgo ne
Pri zavračanju projektov je vseeno naredil eno izjemo, snemanje slovenske kriminalne komedije To je rop!, ki skozi absurd in črni humor govori o birokraciji, zavarovalnicah in občutku nemoči, ki ga vsi poznamo v upravnih enotah. »Že v samem začetku mi je bilo všeč, ker je režiser Gregor Andolšek prav zame, ki igram zavarovalniškega agenta, sestavljal igralsko ekipo. To je za igralca velika čast. Da me hočejo, da sem zaželen. In to mi je zelo godilo. Urnik sem si popolnoma sprostil in se posvetil projektu. Super ekipa se je zbrala, veliko smo delali, režiser nam je pustil precej svobode, da smo lahko dodajali stvari. Scenarij se je spreminjal in prilagajal. To mi je bilo všeč, ker imam sicer pogosto težave s tem, da se scenarija držimo kot pijanec plota, zaradi hitenja in pomanjkanja časa. Res sem neizmerno užival. Mislim, da še nikoli nisem tako užival pred kamero ali na odru, to sta bila zame dva meseca čistega igralskega užitka. Še žena mi je rekla: 'Ne morem verjeti, že en mesec hodiš na snemanje, pa še enkrat nisi prišel slabe volje domov.' (smeh) Res sem strašno užival in mislim, da se to na filmu pozna.«
Manj dela, več življenja
Gregor Čušin je danes predvsem gospodar svojega časa, in ta svoboda ga je zelo pomladila. »Več pišem, še za časa življenja želim izdati pesniško zbirko. Pisanje mi daje mir. Mizarstvo sem opustil, zdaj najbolj uživam v kuhanju, z veliko strastjo, in skrbim za zdravje, potem ko me je med snemanjem filma zdravstveni opomin prisilil v resen razmislek,« pravi igralec, ki je v zadnjih letih precej spremenil življenjski slog.
Posledično je zato med snemanjem izgubil kar dvajset kilogramov, ima več discipline, največja sprememba pa je njegov odnos do časa in sebe: »Zdaj sem sam gospodar svojega urnika, kar me je pomladilo, naredilo bolj samozavestnega, ker zdaj lahko, če me povabijo k projektu, pogledam scenarij in brez slabe vesti rečem, tega ne bom delal. Ker mi ni treba. Morda to pride z leti, ampak se mi zdi, da ko sem zapustil MGL, sem pravzaprav šele prišel ven iz pubertete, tako da se zdaj počutim kot en 25-letnik.«
Danes dela manj, a ravno prav: »Toliko, da ostajam v pogonu, da sem prisoten in da ime ne zbledi. Nikoli ne veš, kdaj ti še pride prav.« Gregor zase pravi, da je igralec po poklicu in značaju, po odločitvi in ljubezni pa oče, ki je doma tudi logistik za družino. Z ženo Melito sta namreč ponosna starša šestim otrokom.
»Najmlajši sin ima 16 let, najstarejša hči pa bo kmalu 28, dva sta že poročena. Od otrok se poslavljaš, ker gredo na svoje, pridejo pa novi otroci, v hišo pripeljejo svoje izbrance in izbranke, s tem pa postaneš tako rekoč tudi njihov. Naša družina je velika, glasna in povezana, ko se zberemo čisto vsi, je to kar zalogaj. Vedno pravim, da majhna poroka pri Čušinovih preprosto ne obstaja,« v smehu pravi igralec, skupaj z ženo pa sta zdaj prvič po dolgem času deležna razkošja, ki ga prej ni bilo: več časa zase. Kaj pa vnuki? »Prvi bo verjetno pred mojim naslednjim filmom. Ne morem reči, da prav nestrpno čakam, verjamem pa, da se mi bo takrat zgodil tisti čustveni moment in bom enostavno postal tak tipičen dedek.«
E-novice · Estrada
