osebni arhiv

Daniel Popović se ob praznovanju 70. rojstnega dne z nasmehom ozira nazaj na bogato glasbeno pot, polno uspehov, čustev in zanimivih življenjskih preobratov. In čeprav so številke neizprosne, jih sprejema z mirnostjo človeka, ki ve, da je za njim lepo, ustvarjalno življenje in da ga čaka še veliko melodij, ki jih želi deliti z nami.

Domači

Bojan Cvjetićanin: »V pesmih pišem o vonju ljudi – zdaj vem, zakaj«

Domači

Tudi zvezdnik te slovenske serije je sin slavnih staršev

V glasbeno zgodovino bo za vedno zapisan z nepozabno pesmijo Đuli, s katero je leta 1983 nastopil na Evroviziji. In prav ta melodija, vesela, plesna in nalezljiva, še danes odzvanja na veselicah, porokah in zabavah. »Nikoli nisem zanikal, da je prav pesem Đuli tista, ki me je naredila prepoznavnega po Evropi. Postala je moja osebna izkaznica in nanjo sem ponosen,« pravi Daniel. »Ko sem pred časom pregledoval svojo diskografijo, sem ugotovil, da se Đuli, bodisi v originalu bodisi kot priredba, pojavlja na približno 200 evropskih kompilacijah in ima več kot 30 priredb v različnih jezikih, od nemščine do turščine.«

Z veseljem se spominja tudi evrovizijskega nastopa. »Evrovizija je bila čudovita izkušnja, ki bi jo privoščil vsakemu glasbeniku. Takrat sem se prvič zavedel, da glasba resnično povezuje ljudi. In čeprav je od tega že veliko let, me še vedno osreči, ko slišim, da ljudje še danes zapojejo Đuli, Đuli,« se zabava.

Arhiv Lady

V zvezdniškem vrtincu

Ko ga je Đuli izstrelila med zvezde, je bil Daniel sicer že izkušen glasbenik, a estradnega blišča še ni poznal. »Priljubljenost je kot medalja, ima dve plati,« se nasmehne. »Nisem se začel ukvarjati z glasbo zato, da bi bil slaven, temveč iz čiste ljubezni do umetnosti. Ko sem dobil svojo prvo kitaro, sva postala neločljiva. In to traja še danes.«

Arhiv Lady

Smeh in solze pa prinašajo tudi pozornost oboževalk. »Če si se v moji mladosti v Črni gori sprehajal z dekletom, so te bratje, oče ali stric tega dekleta takoj vprašali, ali misliš resno,« se spominja. »Ko pa sem prišel v Zagreb, kjer so bila dekleta veliko bolj svobodna, so se nenadoma vsa želela poročiti z menoj. Dogajalo se je celo, da so na turnejah čakala pred hotelskimi vrati, jaz pa sem bežal skozi zadnje izhode, da bi se izognil tej gneči. Nisem se počutil dobro pod težo te pozornosti. Ker sem po naravi zelo zadržan, sem se počutil kot plen.«

Domači

Neverjetna razlika med slovenskima pevkama

Na vprašanje, ali je kdaj podlegel skušnjavi, se Daniel le nasmehne: »Moja žena Aleksandra verjetno čaka na ta odgovor. Ohranil bom pravico, da ostanem skrivnosten. Vzgojen sem bil v spoštovanju do žensk in se nikoli nisem igral teh igric.«

osebni arhiv

Med Črno goro in Slovenijo

Zdaj že veliko let živi v Sloveniji, a ostaja ponosen na svoje korenine. »Slovenija je čudovita dežela poštenih, delavnih ljudi. Obožujem, kako močno Slovenci ljubijo svojo domovino. Ne z besedami, temveč z dejanji,« ugotavlja. »A moja Črna gora bo vedno moja solza v kamnu, moj dom v srcu. V mojih očeh sta njeno nebo in morje, v mojem srcu njene višine in kamen, v duši pa moja Podgorica.«

Daniel priznava, da je deloholik in perfekcionist. Trenutno pripravlja nov album, za katerega pravi, da bo vrhunec njegove kariere. »V glasbi plavam v vseh žanrih, ampak v duši sem postal šansonjer. Zaljubljen sem v balade, ki nosijo zgodbo. Tudi novi album bo poln takšnih čustvenih pesmi,« obljublja. Naslovi pesmi, kot so Orijentir, Kao da ne postojim, I kad umrem in Tata moj, so le del njegove bogate glasbene poti, ki traja že več kot štiri desetletja.

Mediaspeed

Veliko je tistih, ki kar ne morejo verjeti, da je Daniel dopolnil 70 let, saj je izjemno vitalen. »O letih ne razmišljam, še vedno sem mlad po srcu,« pravi. »Dokler ustvarjam, sem tu. Genetika je naredila svoje, seveda pa skrbim za telo in duha. Veliko sem na prostem, telovadim, berem, slikam, komponiram. Rad delam in to me polni.«

osebni arhiv

Daniel svoj jubilej praznuje prav 29. oktobra, na dan izida nove številke Lady. In kaj si je zaželel ob okrogli obletnici? »Mir. Spoštovanje. Lepo besedo. Prijateljske pogovore. Vse drugo ni pomembno.«