Anja Strajnar iskreno o utrujenosti, pritiskih in družini
Pevka in mama dveh sinov Anja Strajnar danes iskreno govori o utrujenosti, dvomih in iskanju ravnotežja, ki ga pozna marsikdo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na prvi pogled se zdi, da pevka Anja Strajnar obvladuje vse, glasbeno kariero, ustvarjalne projekte, družino in vsakodnevne obveznosti, a se za vsem bliščem skriva zgodba, ki je veliko bolj podobna življenju večine ljudi, kot bi si morda mislili. Anja se tudi sama namreč pogosto znajde v položaju, ko ima občutek, da jo čas prehiteva in da od sebe zahteva več, kot bi bilo zdravo. Prav zato se v zadnjem obdobju vse bolj odmika od idealiziranih podob uspeha in raje odpira teme, o katerih se govori premalo.
»O utrujenosti, pritiskih, občutku, da moraš biti ves čas prisoten, učinkovit in dosegljiv. Predvsem pa o tem, kako težko je v sodobnem svetu ostati v stiku s samim seboj. Največji izziv je večno poln urnik in preseganje časa, ki naj bi bil namenjen za delo. Odkar delam kot umetnica, je držanje prostora, ki naj bi bil namenjen počitku, sprostitvi in času za družino, veliko težje,« priznava hči priznanega skladatelja Aleša Strajnarja in dodaja: »Ne govorim tega zaradi trenutne slabe volje, temveč zaradi tega, ker kot ustvarjalka že dolgo delujem na več področjih hkrati. Kot glasbenik moraš biti tudi mojster marketinga, sodobnih družbenih omrežij, piarovec in še vse preostalo. Ob glasbi me navdihujejo tudi številni projekti, rada sodelujem z različnimi ljudmi in raziskujem nove načine ustvarjanja, ampak prav ta radovednost ima tudi svojo ceno.«
Anja se dobro zaveda, da smo danes pogosto sami sebi najstrožji nadzorniki. »Sam sebi si navadno najbolj neizprosen šef, ki včasih zahteva več in več,« pravi Anja, ki se vedno znova skuša ozaveščati, kaj je v njenem življenju res pomembno in kam želi usmerjati svojo energijo. »Poseben izziv predstavljajo družbena omrežja. Čeprav omogočajo stik z občinstvom in prinašajo številne priložnosti, lahko hitro postanejo tudi vir primerjanja in občutka, da nikoli nismo dovolj dobri. Ko sem začela opažati, da nekateri ljudje name vplivajo tako, da se po njihovih objavah počutim slabše, sem jih preprosto nehala spremljati. Svojo pozornost sem usmerila drugam, tja, kjer čutim podporo, motivacijo in okolje, ki mi koristi,« priznava pevka, ki je zato zdaj posnela pesem Priganjalci časa.
Navdušena nad 'luknjami' v koledarju
Velik del njenega vsakdana zaznamuje tudi materinstvo. Kot mama dveh otrok se dobro zaveda, kako hitro lahko ženske zapadejo v občutek, da morajo biti popolne na vseh področjih. Uspešne v karieri, predane partnerice, prisotne mame in hkrati še vedno polne energije za vse drugo. »Priznam, da tudi sama pogosto občutim notranji razkorak. Po eni strani me ustvarjalni nemir žene naprej, po drugi strani pa si želim več miru. Sama si ustvarjam to dinamiko, ki me včasih spravlja v stres, ko dogajanja ni dovolj, pa jo začnem pogrešati. To je nekakšna neskončna jin-jang situacija,« nam je zaupala Anja, ki sicer rada deluje pri več projektih hkrati, a še rajši je mama.
»Sama sem si izbrala ta poklic, ki zahteva od mene veliko več kompromisov kot pri klasični službi. Včasih zato kvečjemu 'poiščem nasvet' pri kom, ki je v istih vodah kot jaz in ima več izkušenj s časovnim manevriranjem kot jaz,« nam še razloži pevka, ki je prav iz teh občutkov ustvarila skladbo Priganjalci časa, ki jo opisuje kot osebno izpoved o svetu, v katerem smo nenehno v pogonu. »Želela sem na glas povedati nekaj, kar čuti veliko ljudi, o tem, da mi tak način, ki od mene ves čas zahteva stoodstotno produktivnost in hitrost, ne ustreza več vedno. Včasih je terapevtsko že spregovoriti na glas o nečem, kar te žuli, saj nenadoma prihajajo rešitve.«
Ena od teh se je pokazala pri snemanju videospota, ko se je odločila za nekoliko drugačen pristop. Namesto da bi bila v ospredju sama, je zgodbo prepustila priznani ruski plesalki Tatiani Filipenko. »Ples se mi zdi neverjetno močna oblika izražanja. V njem najdeš nežnost, jezo, utrujenost, upor in mir. Vse to je tudi v tej pesmi. Tatiana je skozi gib ujela prav tisto, kar besedilo pripoveduje z besedami, to je občutek, da nas življenje včasih vleče v vse smeri hkrati.« Kljub temu pa pogovor z Anjo ne ostane pri utrujenosti in pritiskih, temveč zelo rada govori o sreči in se ves čas vrača k vprašanju, kako si lahko polepšamo življenje.
»Pred kratkim me je navdušil nasvet sledilca na družbenih omrežjih, ki mi je predlagal, naj si ljudje v koledar namenoma vpisujejo prazne termine. Čas, ko nimajo nobene naloge, nobenega sestanka in nobene obveznosti. Luknje v koledarju, da si damo legitimno pravico, da samo smo. To se mi zdi čudovita ideja, ker to pomeni, da mi ni treba upočasniti življenja in se ne odpovedati ustvarjanju. Zdaj se sprašujem, komu in čemu želim podarjati svoj čas,« nam je za konec še zaupala Anja.