Andrej Geržina uživa v družinskem življenju, v katerem najde podporo
»Doma sem predvsem ati v prevečkrat oprani majici in stari trenirki,« v smehu poudari znani mariborski voditelj Andrej Geržina.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Andrej Geržina je na televiziji uglajen, zbran in vedno pripravljen. Doma v stari trenirki, s sesalnikom v roki in vtičnico, ki jo popravlja že tretji teden. Priljubljeni mariborski voditelj je moški dveh svetov, saj ga poznamo kot voditelja oddaje Dobro jutro in zdaj tudi kot voditelja nove oddaje Nedelja po domače, zasebno pa je predvsem mož in oče dveh fantov. In prav ta drugi svet ga najbolj določa in drži pokonci.
Priljubljenega televizijskega voditelja Andreja Geržino gledalci poznajo z malih zaslonov, a njegova najpomembnejša vloga se odvija daleč od studijskih luči. Tam, kjer diši po nedeljskem kosilu, kjer se sliši smeh njegovih dveh sinov in kjer beseda po domače pomeni največ. Z novo oddajo Nedelja po domače je stopil iz cone udobja, a v resnici ostaja zvest sebi. Po krajšem smučarskem oddihu s sinovoma se je z družino udeležil lončarskega tečaja in tudi mi smo bili z njim.
»Jaz bi temu rekel umetnost zvijanja gline. Videti je preprosto, a že za preproste skodelice potrebuješ kar nekaj vaje, spretnosti in mentorja. Otroci za delo z glino ne potrebujejo posebne motivacije, izdelek pa je odraz mirne roke in zbranosti. Zemeljsko,« prizna Andrej, ki v smehu doda, da če bi ga opisovala njegova sinova, bi verjetno najprej omenila staro majico, ki je že zdavnaj izgubila prvotno barvo.
»Doma sem predvsem ati. Odnašam smeti, sesam in že tri tedne popravljam vtičnico, ki sem jo sam neuspešno 'popravil' že prvič. Ukvarjam se s čisto enakimi stvarmi kot vsi drugi starši,« razloži Andrej, ki je s partnerico Urško skupaj že od mladosti, njuna vez pa je tiha, vztrajna in z leti le še močnejša. »Z Urško sva starša dvema sinovoma, starima 12 in 10 let, na katera sva neizmerno ponosna. To je moje najlepše obdobje. Veliko smo skupaj in se preprosto imamo radi,« pove in doda, da ima ime Andrej v njihovi družinski zgodbi posebno mesto.
»Starejšemu sinu je ime Jon, to njegovo prvo ime in tako ga vsi kličemo, njegovo drugo ime pa je Andrej. To je neprekinjena družinska tradicija že tretjo generacijo. Sin obiskuje isto osnovno šolo kot nekoč oče. V istih šolskih klopeh sem pred leti sedel tudi sam in nekatere učiteljice ga včasih pokličejo kar Andrej, ker jih spominja name,« še pove v smehu. V vlogi očeta uživa. Rad je igriv, ko je čas za šalo, in resen, ko je treba narediti domačo nalogo.
»Usklajevati televizijski tempo z družinskim ritmom ni vedno preprosto. Snemanja in priprave vzamejo veliko časa in del tega dela pride tudi domov. A doma imam razumevanje in podporo. Ko sem prost, skušam biti res prisoten. Imamo kar nekaj družinskih tradicij, recimo ta, da pri nas doma nihče nikoli ni na vrsti za zlaganje posode v pomivalni stroj. Na koncu jo vedno zloži tisti, ki prvi popusti. Nedelje pa vseeno skušamo ohraniti skupne, vsaj za kosilo, saj so dragocene prav zato, ker so redke. Za nas največ šteje čas, ki ga preživimo brez telefona v roki,« še doda.
Preprostost kot življenjski slog
Andrejevi najbližji so tudi njegovi najiskrenejši kritiki. »Najprej navijajo, potem pa povedo, kaj ni bilo dobro. In prav to največ šteje.« Lahko bi rekli, da domači njegovo delo komentirajo iskreno, tako kot ga vidijo sami. Beseda po domače v njegovem svetu pomeni iskrenost, zato mu tudi ime nove oddaje Nedelja po domače zveni domačno in zelo toplo.
»Po domače zame pomeni preprostost brez olepševanja. Da ni treba ničesar igrati ali dokazovati in da si lahko tak, kot si. V resnici je ta oddaja podobna mojim preteklim projektom. Tudi tukaj je dela ogromno, od pogovorov z gosti do spoznavanja kraja in ljudi, kamor pridemo. Pri informativnih oddajah pripravljaš predvsem vsebino, tukaj pa pripravljaš tudi vzdušje. Zato zame ni le koncept oddaje, temveč način življenja. Rad imam neposredni stik z ljudmi. Ko sem prejel povabilo za vodenje nove nedeljske oddaje na TV Slovenija, me je najprej preplavilo veselje, nato pa občutek odgovornosti. Kot voditelj sem moral stopiti nekoliko iz svoje cone udobja, se približati ljudem še bolj neposredno in ustvariti vzdušje, ki ga ni mogoče zaigrati. V gostiščih, med harmonikami, smehom in domačimi zgodbami sem moral najti ravnotežje med profesionalnostjo in pristnostjo,« za Lady razloži Andrej, ki pravi, da mu energija občinstva hitro pokaže, ali je bil naraven ali ne.
Tudi ko govori o narodno-zabavni glasbi, ki je nekakšen most med generacijami, zveni kot družinski človek. »Narodno-zabavna glasba, ki je rdeča nit oddaje, mi je blizu prav zaradi tega povezovalnega momenta. To je ena redkih glasnih glasbenih zvrsti, ki jo lahko skupaj poslušajo dedek, oče in sin, ne da bi se kdo počutil odveč. V njej so spomini, zgodbe in občutek pripadnosti. Pravzaprav s temi besedami enako opisujem družino. In če bi moral oddajo opisati z eno družinsko metaforo, bi bila to prav takšna nedelja. Glasna, nepredvidljiva, polna smeha, z gostom, ki vedno pride brez napovedi,« še razloži za konec.
E-novice · Estrada
