osebni arhiv

»Letos sem si želel nekaj drugačnega,« nam zaupa Alex Volasko. »Zaradi vse pogostejših vročinskih valov na jugu Evrope me vse bolj vleče proti severu. Od nekdaj me je zanimalo, kako je v teh bolj ekstremnih deželah, ki se jih vpliv človeka še ni tako močno dotaknil in kjer še vedno živijo v tesni povezanosti z naravo.«

Skupaj z Laro sta se na pot proti severu Nemčije, do mesta Kiel, podala kar z avtomobilom. »Rad vozim, tako da mi pot ni predstavljala težav. Potem pa sva pot nadaljevala s križarko, v katero sem se zaljubil, saj na odprtem morju lahko začutiš vso moč narave in svobodo. Križarke danes ponujajo vse – od koncertov, muzikalov do gurmanskih doživetij. Pa tudi za počitek je bilo po dolgi vožnji z avtom dovolj časa,« doda z nasmeškom.

Z ladjico iz druge svetovne vojne

Norveški fjordi so ju popolnoma prevzeli. »Z Laro sva se vkrcala na obnovljeno poštno ladjico iz druge svetovne vojne in se odpravila na vožnjo po fjordu. Seveda sva si za spominek kupila ujemajoči se majici. Norvežani obožujejo sladko, postregli so naju s kavo in vaflji, ki jih je mogoče posuti celo s soljo in obložiti s kislo smetano.«

Pot ju je zanesla do mesteca Nordfjordeid, od tam pa do ene najhitrejših vzpenjač na svetu nad Eidsfjordenom. Ta v manj kot petih minutah premaga kar 1000 metrov višinske razlike. »Na vrhu je močno pihalo, zato sem si pri lokalnem ponudniku kupil volneno vikinško kapo z rogovi za spomin, saj Norvežani takih seveda že stoletja ne nosijo več. Se nam je pa z vrha ponudil prečudovit razgled na kar dva fjorda. Ta razgled naj bi bil najlepši na svetu.«

osebni arhiv

Kjer sonce ne zaide

Z vožnjo proti severu se je močno podaljševal arktični dan, sonce je zahajalo vse pozneje. Ob prihodu na otočje Svalbard, najsevernejše stalno naseljeno območje na svetu, pa se je njuno doživetje še poglobilo. »Sonce sploh ni več zašlo. Arktični dan je bil neskončen. Obiskali smo divjino, kjer smo srečali severne jelene, medvedov pa raje nismo,« se pošali Alex.

Tam so temperature okoli 7 stopinj Celzija, vreme pa se lahko spremeni vsakih pet minut iz sonca v dež in nazaj.

Svalbard skriva tudi marsikatero zanimivost: ni bolnišnice, zato tam ne živijo ne starejši, ne nosečnice, ne bolni ljudje. V javne prostore, kot so trgovine in restavracije, ni dovoljeno vstopiti v čevljih, saj otok nima asfaltiranih cest, zato so ceste blatne. »Kdor se odpravlja na Svalbard, mu svetujem, naj ne obuje belih nogavic. Pred vhodi v javne zgradbe so garderobne omarice za čevlje in celo za puške,« razkrije popotnik.

Ena najbolj edinstvenih stvari na otoku pa je svetovna semenska banka, kjer hranijo semena z vsega sveta, če bi prišlo do globalnih katastrof.

osebni arhiv

Do Nordkappa in trondheimskih Benetk

Po arktični pustolovščini sta nadaljevala pot proti celini in obiskala znameniti Nordkapp, najsevernejšo točko Evrope. »Bilo je prijetnih 23 stopinj Celzija, ogromno turistov, a iskreno – klif je fascinanten, vstopnina pa previsoka. V okolici je veliko podobnih, a brezplačnih razgledov,« priznava.

Obiskali so še mesti Tromsø in Trondheim, ki sta s številnimi kanali in mostovi prava severna čudesa. »Trondheim je čudovit in si zasluži naziv severne Benetke, saj ima veliko kanalov, po katerih pljujejo čolni in manjše ladje, obdajajo pa jih raznobarvne hiše, ki popestrijo mnogokrat sivo okolico.«

Mesto, ki je Alexa najbolj očaralo, pa je bil Ålesund. »V sončnem vremenu sem ga poimenoval kar severni Karibi. Mesto leži na otoku in dveh polotokih, arhitektura pa je nekaj prav posebnega, saj so hiše zgrajene v slogu art decoja. Z razgledne točke se odpre osupljiv pogled na okoliško otočje.«

Kot pravi Alex, je bilo to potovanje lepa izkušnja, ki mu je odprla marsikateri pogled na svet. To potovanje ni bilo le oddih, temveč tudi ustvarjalni navdih. »Z Laro sva uspela posneti celo nekaj prizorov za novi videospot, ki spremlja pesem Življenja pomen. Šele ko vidiš svet, razumeš, kako dragoceno je življenje. Vesel sem, da sem to izkušnjo lahko delil s svojo boljšo polovico. Morda se v prihodnje odpraviva še proti južnemu tečaju – zakaj pa ne? Vse je mogoče.«