Kaj imajo skupnega modna oblikovalka, pevka in urednica revije Lady
Italijanski hrt s svojo eleganco in nežnostjo osvaja srca. Vanj so se zaljubile pevka Aleksandra Ilijevski, oblikovalka Zlata Zavašnik in urednica Simona Dakič Nemanič.
Zlata in Roza: Eleganca, ki pleše z vetrom
Hrtica Roza je v družino Zlate Zavašnik prišla v času covida iz Milana, s posebnim dovoljenjem in prevozom, ki je bil v tistem obdobju prava redkost.
»Glavna krivka, da je prišla v naše življenje, je moja najmlajša hči Lara, ki je tudi njena mama, jaz pa sem babica,« pove Zlata s toplino. »Spomnim se, da je bila po dolgi poti majhna, tresoča se kepica, polna negotovosti. A z vsakim dnem je postajala bolj pogumna, radovedna, nežna in neverjetno hitro je osvojila naša srca. Danes si življenja brez nje težko predstavljam.«
Šestletna Roza je posebna tudi po svoji energiji – mirni, a hkrati polni radovednosti in elegance. »Občudujem njeno igrivost in mirnost hkrati, predvsem pa njeno čuječnost. Tega se od nje učim tudi sama, saj me prav ona spomni, da se ustavim v trenutku in zadiham z življenjem. Ima neverjetno sposobnost biti popolnoma prisotna: v pogledu, v gibu, v dihu. Včasih se zdi, kot da pleše z vetrom kot mali konjiček ali srnica, lahkotna in svobodna.«
Ker se svet mode in svet hrtov pri Zlati prepletata, ima Roza svoj kotiček v njenem ateljeju. »Je zelo marljiva 'zaposlena', njeno glavno delo je nastavljanje soncu ob oknu in pozdravljanje vsakega, ki pride k nam.«
Za Zlato je povezava med eleganco italijanskih hrtov in njenim oblikovalskim pogledom naravna: »Italijanski hrt ima tisto subtilno, skoraj neopazno eleganco, ki deluje skozi linijo in držo, podobno kot dobra obleka. Tudi samo estetiko razumem kot ravnotežje med nežnostjo in močjo, minimalizmom in izraznostjo. Verjetno se tudi mi, ki nas ta pasma pritegne, gibljemo znotraj podobne estetike.«
Aleksandra in Pablo: Pesmi za pasjega žabca
Ko Aleksandra Ilijevski opisuje svojega italijanskega hrta Pabla, hitro postane jasno, da ne gre za povprečnega psa, ampak za pravo pasjo osebnost z lastnim pogledom na svet.
»Najbolj me očara ta njihova kontrastna energija,« pravi. »Lahko so najbolj mila, nežna in scrkljana bitja, v naslednjem trenutku pa hiperaktivni, nagajivi zajčki oziroma zmajčki.«
Pablo, ki ga šaljivo opisuje kot psa s pasjim ADHD-jem, ima danes tri leta in je še vedno v (ne)slavni pasji puberteti. V njunem vsakdanu ne manjka smeha, trme in topline. Je radoveden, družaben in pogosto kar malo vsiljiv – ali kot pravi pevka: »Je moja druga senca in nad tem se prav nič ne pritožujem.«
Pablo ima kopico zabavnih navad in ena najbolj ljubkih je, ko mu Aleksandra reče žaba, se uleže na tla in iztegne zadnje tačke, kot bi bil prava žabica. »Ta poza mi vedno polepša dan,« je iskrena pevka, ki je prepričana tudi, da bi ji Pablo, če bi znal peti, zapel pesem Kej si od skupine Generator. »Ker je vedno žalosten, ko grem od doma,« pojasni.
Sama zanj nima posebne pesmi, a priznava, da ves čas ustvarja male otroške melodije zanj: »Do zdaj bi lahko že izdala album z naslovom Bibi, to je namreč eden od njegovih mnogih ljubkovalnih vzdevkov.«
Simona in Nera: Črna raketa z veliko srca
Za Simono Dakič Nemanič je bila izguba družinskega psa, shit-tzuja Tobija, s katerim so preživeli 17 čudovitih let, zelo čustvena prelomnica.
A kmalu zatem je v življenje družine prišla mala črna italijanska hrtica Nera, ki jim je življenje postavila na glavo – v najboljšem pomenu. »Nera je popolno nasprotje Tobija. Mislim, da bi bila kar užaljena, če bi razumela, kako pogosto ji povemo, da je bil Tobi gospod, ona pa je mala šema.«
A ravno to so tudi iskali. »Od vsega začetka smo vedeli, da Nera ni pes za mirne večere na kavču. Po letih počasnega ritma s Tobijem smo iskali nekaj bolj živahnega in dobili smo raketo.«
Nera je temperamentna, divje radovedna in zelo energična. Na žalost pa sta njena lahkotnost in hitrost prinesli tudi nekaj zdravstvenih izzivov. Trikrat si je zlomila tačko in danes ima v obeh prednjih tačkah ploščici.
»Je prava borka in zaradi tega jo občudujem. A vame se je zalezel strah. Po vsakem njenem skoku mi zastane dih. A kaj hočemo? Ne moremo je zaustaviti.«
Kljub temu je življenje z Nero prava dogodivščina. »Je naša 'lubika', srčica, naše vse. Dnevi z njo so polni veselja, smeha in adrenalina,« pravi njena lastnica. Najraje ima sonce, travnike in hribe. In ja, obožuje lovljenje. »Vrabci, ose, čebele, nihče ni varen pred njo. Čebele so jo že naučile lekcijo, a zdi se, da ima kratek spomin, naslednji dan je že spet v akciji.«
E-novice · Estrada
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se