Dokler je nizozemska prestolonaslednica princesa Amalia še študirala in ji je zmanjkovalo časa za polno izpolnjevanje kraljevskih dolžnosti, se je odrekla prejemanju apanaže oziroma denarnega nadomestila za svoje delo. Zdaj pa je njenih študijskih obveznosti očitno konec in se pripravlja na poln kraljevski delovnik. Zato je sporočila, da je odslej pripravljena sprejemati apanažo. To seveda pomeni, da bo pogosto nastopala v javnosti in prevzela del opravil v imenu svojega očeta, kralja Willema Alexandra, oziroma svoje matere, kraljice Maxime. Med študijem se je skrivala za anonimnostjo in živela v tujini (menda je študirala v Madridu, kjer naj bi tudi spoznala bolgarskega princa Borisa in se vanj zaljubila), odslej pa bo doma sprejemala pomembne osebnosti, se udeleževala uradnih sestankov in razgovorov, gostila tuje delegacije na banketih … Amalia se je iz plahe princese razvila v samozavestno in odločno prestolonaslednico, ki ji je mar za prihodnost dežele, v kateri bo zasedla prestol. Denar, ki ga bo prejemala kot apanažo, pa namerava porabiti za to, da si bo ustvarila samostojno življenje. Ne bi namreč rada v nedogled živela v palači svojih staršev, kjer ima vedno občutek, da je še vedno njun neodrasli otrok.