Timotej Novaković ni le izvrsten igralec, kar dokazuje v predstavah Mini teatra Shopping and Fucking, Snežena sestra in Dnevnik Ane Frank, temveč tudi pesnik. Svojo poezijo je pred kratkim izdal v svoji prvi zbirki z naslovom Inokulum. Nad to literarno zvrstjo se je v veliki meri navdušil zaradi očeta, ki je tudi sam pesnik in ga je večkrat jemal s seboj na literarne večere. Zato je sklenil, da se v pisanju preizkusi še sam. »Sama zvrst mi je hitro prirasla k srcu in posledično sem se v srednji šoli začel resneje ukvarjati s pisanjem ter nastopil na prvih literarnih večerih Mlade rime ter v raznih revijah ali na portalih objavljal svoje prve resnejše pesmi. Na akademiji pa sem svoje zanimanje za poezijo še dodatno poglobil in začel iskati svoj pesniški izraz, kar pa se ni končalo do danes in se tudi nikoli ne bo, saj se z branjem in pisanjem sproti razvija in izpopolnjuje. Poezija mi daje možnost, da lahko izrazim stvari, ki jih skozi svoje gledališko ustvarjanje ne morem. Zaradi svoje odprte oblike se mi ponuja kot poligon neskončnih možnosti za igranje z besedami in pomeni, da lahko v besedilo prelijem svoje občutke, doživetja, mnenja, dognanja, srečo, strahove, in vse subtilno predam bralcu, ki pesmi napolni s svojim življenjem,« pravi Timotej. Njegovim pesmim lahko v živo prisluhnete 7. decembra 2024 v Mini teatru, knjigo bo mogoče dobiti tudi na knjižnem sejmu v Ljubljani, bila pa je razstavljena tudi na Mednarodnem knjižnem sejmu v Beogradu, kjer ga januarja čaka tudi predstavitev.
Po očetovih stopinjah
Čeprav se je mladi slovenski umetnik zapisal igralskemu poklicu, v sebi nosi tudi ljubezen do poezije, ki jo je zdaj prelil v knjigo poezije.