Njuno otroštvo je bilo veselo in polno adrenalina. »Veselila sva se potovanj s starši v tujino, pa dvomesečne počitnice na morju so bile res nepozabne, saj sva tam oba imela skupno družbo, tako da nama nikoli ni bilo dolgčas. Še zdaj nama ni, vendar pa pogrešam tista brezskrbna meseca,« nam uvodoma povesta Miha in Larisa Hercog. Tako kot pri večini otrok niti pri njiju ni manjkalo otroške norčavosti in vragolij. »Lahko bi rekla, da sem bila jaz tista neukrotljiva, meni se je vedno moralo nekaj dogajati in sem staršem povzročala sive lase. Miha je bil bolj umirjen, ubogljiv, in ker je mlajši, sem to tudi izkoristila in ga večkrat okrivila za tisto, za kar sploh ni bil kriv. Sem pa bila zelo zaščitniška, in če se je kdo spravil nanj, sem se takoj odzvala, pri čemer nisem bila preveč prijazna. (smeh) Lumparije pa sva počela ločeno, predvsem zato, ker nisem želela, da bi za moje podvige izvedel in me zatožil staršem,« nam zaupa Larisa. »Ampak bog ne daj, da se je komu od naju zgodila kakšna krivica, takrat pa ni bilo pardona! Ja, sestrica je bila kar mojstrica nagajivosti, v lumparijah sva bila pa kar oba spretna in še danes ohranjava to tradicijo. Ampak to so vse take luštne in neškodljive lumparije,« doda Miha.
Vedno sta si v oporo
»Iz pridnega, umirjenega fantka, ki je vedno naredil, kar se mu je naročilo, se je razvil v osebo, ki zna uživati življenje. Stoji za svojimi prepričanji in dejanji,« Larisa pove o Mihi. Čeprav je v zadnjem času eden najbolj medijsko izpostavljenih ljudi pri nas, še vedno nanj ne gleda kot na javno medijsko osebo. »V mojih očeh je le brat, s katerim se odlično razumeva. Njegova podoba, ki jo vidite na televiziji, je namreč zelo podobna tisti v zasebnem življenju. Miha se v javnosti res ne kaže v drugačni luči,« pripoveduje lepa temnolaska. Veliko se je v medijih pisalo tudi, ko se je Miha ločil od dolgoletne partnerice, pevke Saše Lendero. Takrat mu je bila prav Larisa v veliko oporo. »Nedvomno bi rekla, da je zdaj bolj zadovoljen. Vesela sem, da končno uživa življenje in ga dejansko živi s polnimi pljuči. Lepo je videti, da je brat srečen. Vedno sem mu bila in vedno mu bom na voljo, ko je oziroma ko bo potreboval pogovor. Včasih znava razpravljati o neki zadevi tudi po nekaj ur, pa četudi pozno v noč.«
Tudi brat je sestri vedno ponudil tolažilno ramo, kadar jo je potrebovala. »To je v vseh trenutkih, ko začutim, da jo potrebuje, pa tega niti ne pove. Ona je res eden najmočnejših ljudi, kar jih poznam. Vsi gremo skozi različna obdobja v življenju in takrat je to, da imava drug drugega, res nekaj najbolj dragocenega,« pripoveduje glasbenik.
Skupna ljubezen je fotografija
Marsikdo pravi, da sta si na videz precej podobna, sta si pa zato toliko bolj značajsko različna. »Oba imava rada humor, se zabavava in druživa s prijatelji. Tiste razlike, ki sva jih imela v otroštvu, so že pozabljene, lahko pa rečem, da sva z vsakim letom vse bolj povezana in istega mišljenja.« Razen zabav in dobre družbe oba rada preživljata čas v telovadnici. »Zaradi zdravstvenih razlogov moram sicer telovadbo za nekaj časa postaviti na stran, vseeno pa za kakšen skupen sprehod z bratom zberem moči.« Miha ob tem doda: »Mislim, da sva oba zelo delavna, imava enak smisel za humor, ki zna biti včasih precej črn in bolan, predvsem pa naju povezujejo enake vrednote in načela.« Njuna skupna ljubezen je tudi fotografija. Oba uživata v fotografiranju, predvsem pokrajine in mestne ulice so pogosto v ospredju. Poslovno pa fotografirata tudi portrete in arhitekturo. »No, pa seveda pogosto fotografirava tudi drug drugega, ker je pa družbena omrežja le treba vzdrževati. Pri tem so moje fotografije običajno bolj dramatične, njene pa svetle.« In če pride kdaj do prepira? »V bistvu se zdaj sploh ne kregava, včasih, kadar sva se, pa jaz nisem popuščala, pa tudi tokrat ne bi,« se nasmeji Larisa.
Skoraj vsak dan spijeta skupaj kavo, pogosto pa se ta kava malce zavleče še v kosilo pa tudi v večerno druženje s prijatelji. »Že prej sva se kar pogosto družila, zdaj, ko sva oba samska, pa sploh. Ker nasvete je pa le treba deliti. (smeh) In ja, rada pa tudi ob kozarčku, da ne bom rekel steklenici vina rešujeva svet. (smeh) Sploh na morju ta reševanja potekajo do poznih jutranjih ur, ko eden od naju že napol spi za mizo.« Povezuje ju tudi ljubezen do narave in arhitekture.
Kreativnost imata v genih
Zavidanja med njima ni, je pa zato toliko več stvari, ki jih drug pri drugem občudujeta. »Izpostavila bi njegovo iznajdljivost, ki je meni pri nekaterih stvareh malce primanjkuje. To bo tema najine naslednje kavice,« se nasmeji Larisa. »Sam zelo občudujem njeno organiziranost, vztrajnost, pripravljenost učenja stvari čisto zunaj okvirov in to s strastjo. Predvsem pa ne vem, od kod jemlje toliko energije,« se sprašuje Miha. Je pa seveda tudi nekaj stvari, ki ju občasno drug pri drugem malce spravljajo ob živce. »Joj, to, da ji moram narediti sto fotografij, preden je ena pogojno dobra! Pa ko si kaj zamisli, mora biti takoj, dobim prijazen opomnik na vse mogoče komunikacijske platforme,« razkrije Miha, sestra pa opozori na bratovo ne občasno, temveč pogosto zamujanje. Skupen jima je tudi talent za kreativnost, Mihi kot glasbenemu producentu, Larisi kot grafični oblikovalki. »Tudi Miha ima smisel za oblikovanje, predvsem 3D-izrise in animacije. Tudi sodelovala sva skupaj pri nekaterih projektih. Čeprav se on morda ne bi strinjal glede mojih glasbenih talentov, pa sem prepričana, da se moti in da imam tudi jaz nekaj glasbene žilice v sebi.« Miha hitro doda: »Res je, da zelo rada poje, a bom ostal pri tem, da rada poje …« Nam pa Larisa razkrije še nekaj o bratu in pravi, da bi bilo veliko presenečenje, če bi javnost izvedela za to. »Kljub na zunaj vedri in odločni osebi je znotraj ranljiv in zelo čustven. Zelo težko ali skoraj nemogoče si je narediti tak zid, da bi te neresnice in natolcevanja v celoti zaobšli. Tudi medijsko izpostavljene osebe so krvave pod kožo.« Zdaj se oba kot ljubitelja poletja že veselita dopusta, med katerim ne bo manjkalo družinskih srečanj. »Naša druženja so običajno namreč ravno ob praznikih in na morju, kjer živijo starši. Takrat se lahko v miru posvetimo drug drugemu in klepetamo o vsem mogočem.«
