Dobili smo se v Zobozdravstveni in estetski kliniki Križaj na Muljavi, kjer je Roškarja tisti dan čakala terapija z laserjem. Smrčanje namreč še zdaleč ni enoplastna težava, lotiti se jo je treba celostno. Na kliniki se sicer že tri leta ukvarjajo z lasersko odpravo smrčanja, vendar je ta le en del celotne terapije. Pred našim srečanjem se je Robert že srečal z direktorico klinike Aleksandro Križaj Dumić, ki ga je pregledala in ga domov poslala s polisomnografom, napravo, ki snema dolžino in glasnost smrčanja, beleži apneje – najdaljše pavze med dvema vdihoma, pa tudi kisik v krvi.
»Še dobro, da smo tole naše srečanje malce prestavili,« je z rameni skomignil Roškar, ko je prišel. Imel je namreč kar nekaj težav z namestitvijo polisomnografa. »Naprava me načeloma ni motila, sem si pa med spanjem, ne da bi vedel, potegnil cevke iz nosa. Naslednje dni sem jih kar prilepil, da sem lahko opravil meritve.« Za prave rezultate je treba spremljati spanje vsaj tri noči.
Smrčiš pa kar! »Apnej nimaš, zato si tako dobro naspan, kot si nam prej povedal, smrčiš pa kar!« je dejala zdravnica in mu pokazala grafe, ki so izdajali, da je vsak dan merjenja smrčal skoraj vso noč. »Torej se dekleti nista šalili in to pomeni, da na polno smrčim!« je bil presenečen. »Smrčanje me sicer ne ovira, lahko zelo dobro spim, moti pa druge. Zdaj sem sicer samski, si pa želim resne zveze in takrat ne bi rad smrčal. Dostikrat slišim, da pari zaradi močnega smrčanja enega od njiju spijo v ločenih spalnicah, in tega ne bi rad.«
Smrčanje vpliva na kakovost spanja in življenja smrčečega in tistega, ki spi poleg njega. »Glasnost smrčanja navadno znaša 60 decibelov, kar je enako glasnosti sesalnika, pogosto pa dosega tudi 80 decibelov, kar je primerljivo z najglasnejšo fazo delovanja pralnega stroja,« razloži Križajeva. Zato si kar predstavljamo, kako naporno je lahko spanje poleg smrčača, sploh za tiste z rahlim spancem. »Smrčeči se dostikrat ne naspi, je utrujen, lahko ima povišan krvni tlak …« Kar pa ne velja za Roberta. »Naredila bova lasersko terapijo, da se bo pretok zraka v pljuča povečal in da se bodo možgani navadili, da je kisika dovolj, ko vdihneš skozi nos. Ko sem te poslušala govoriti na radiu, sem opazila, da včasih med govorom sunkovito vdihneš skozi usta, kot da te je strah, da boš imel premalo zraka, če vdihneš skozi nos.« »Ja, a lahko to, prosim, odpraviva,« je bil takoj pripravljen sodelovati. »Brez mišičnih vaj za obrazno-ustne mišice in vsakodnevne toalete nosu laserski poseg ne bo učinkovit,« mu je povedala. Roškar nam je namreč povedal, da ima že vse življenje težave z dihanjem skozi nos. »Občutek imam, da imam vseskozi malo zamašen nos, vsak dan si ga vsaj enkrat obrišem in nenehno diham skozi usta.«
Toaleta nosu in vaje. »Vse to je povezano. Smrčanje in dihanje skozi usta gresta z roko v roki. Skoraj vsak, ki diha skozi usta, smrči,« ga je poučila in povedala, da bosta začela s toaleto nosu. »V lekarni boš kupil bidonček za izpiranje nosu in si ga boš vsak dan izpiral.« »Bom to moral delati do konca življenja?« jo je zaskrbljeno vprašal. »Bova videla. Veliko ljudi bi moralo to delati, je zelo koristna stvar. S tem spiramo prašne delce in alergene. Pa pozimi bi bilo to tudi dobrodošlo, ko ogrevamo stanovanja z radiatorji in je zelo nizka vlaga.« »Ali to boli, mi bo šlo na bruhanje?« Ko mu je zagotovila, da ne in da naj ga ne skrbi, je skomignil z rameni, da ne vidi razloga, zakaj tega ne bi počel.
Potem ga je poučila še o vajah za mišice obraza in ust, ki naj jih dela vsak dan dvakrat do trikrat do naslednjega tedna, ko bo dobil druge. »Tisti, ki imajo usta veliko odprta, nimajo tako močnih mišic zapiralk ust, zato jih je treba natrenirati. Te vaje bo treba delati vsaj pol leta.« Ko mu jih je kazala, smo se pošteno nasmejali, saj smo jih preskušali vsi prisotni.
Več v reviji Zarja/Jana št. 36, 2. 9. 2019.
