»Za nič nisi kriva.

Za nič zaslužna.

Med nama je prasila in midva sva kot njena sužnja.«

Umetnik, ki se je igral z Luno je ljubezenski roman o ženski in njenih grenko-sladkih hrepenenjih. O skrbni ženi, materi, ki živi svoje skrivno življenje. Z delom preobremenjeni mož ne opazi več njene lepote. Presliši njene želje. Požrtvovalno dela, a Luna si želi več njegove bližine in pozornosti. Med njima se ustvari prazen prostor, ki ga nepričakovano (?) zasede bohemski Umetnik, moški, ki je popolno nasprotje Luninega moža. Ujeta med dva moška Luna prejme nove priložnosti za spoznavanje sebe. Ob Umetniku začne postajati nekdo drug. Nekdo, ki ga je vsa leta v zakonu tajila. Resnična Ona. Postaja odvisna od njunih srečanj. Zato, da je lahko z njim, dolgoletno dostojanstvo z lahkoto zamenja za ponižanje. Ta občutek jo čudežno plemeniti. Živa je in po skrivnostni bolezni, za katero zdravniki ne najdejo vzroka, spet zdrava.  

Ljubezen kot zdravilo? Da, s pravilnimi odmerki, toda Luna tega ni znala. Ljubila je tako scela. Ljubila je v strahu, krivdi, dominaciji. »Celotno telo jo je bolelo od želje, ki jo je tajila več mesecev. Želje po njegovem telesu, a ni se mu zmogla v celoti predati ...« Teden za tednom je odpirala nova vrata, a tistih zadnjih, ki bi ju združila v enost, ni in ni upala odpreti na stežaj. Če jih bo, si je mislila, ne bo več povratka ...« Bralca Luna pušča v stalni napetosti. Do kod se bo spustila po toboganu ukradene ljubezni?

Življenje je krog.  Mi vsi smo avtorji svojih usod. Vsako jutro imamo novo priložnost, da vstopimo v zgodbo, kakršno želimo živeti. Odgovornost za dejanja pa, da, seveda nosimo sami.

»Samo še enkrat me poljubi,

Samo še enkrat me objemi,

potem bom šla in pozabila.«

Kaj so rekli o knjigi Umetnik, ki se je igral z Luno...

Več v reviji Zarja Jana št. 37, 10. 9. 2019