Erotično obarvano okolje. Spomnimo se, da je avgusta 2014 Slovenija dobila svoj prvi bordel. V Ajševici pri Novi Gorici so ga na več kot 8.000 kvadratnih metrih odprli pod krinko savna kluba. Na skrbno izbranem kraju v bližini meje, kjer sta nekdaj delovala zloglasni nočni klub in diskoteka, pozneje pa propadli igralni salon.
Tiskovni predstavnik Savna kluba Marina je takrat odkrito povedal, da gre za prostor, namenjen »ljubiteljem seksa«, ki se družijo po lastni volji in tukaj sprostijo brez zadržkov. Pojasnjeval je, da gre za nekoliko »erotično obarvano okolje« z »visoko ravnjo erotične ponudbe«. V resnici pa so bili masažni saloni, savne, bazeni in jacuzziji zgolj krinka za tisto, kar se je dogajalo v 15 separejih in 18 hotelskih sobah. Gostom so bile na voljo tudi sobe, kjer se je predvajala tako imenovana trda erotika.
Ženske, ki so »po lastni volji prihajale na sproščanje« v klub Marina in morale za to celo plačevati vstopnino, so bile – kako absurdno! – večinoma z revnih območij Romunije.
Od Vrtojbe do Karibov in končno v Ajševico. Dve leti prej so Sergej Racman, postojnski podjetnik, ki si je premoženje pridobil z odkupi certifikatov in nato ustanovil ljubljanski kinematografski kompleks Kolosej, podjetnik Dejan Šurbek in Jože Kojc, nekdanji kriminalist, oba iz Maribora, začeli načrtovati, kako bi lahko praktično in pravno utemeljili sporno zasnovo kluba. Po odprtju Marine je Šurbek, solastnik in hkrati zgoraj omenjeni tiskovni predstavnik Marine, povedal: »Obiskovalcev ne bomo oskrbovali s prostitutkami. Tega ne smemo. To prepuščamo samim gostom.« Torej je v nekaj besedah povzel bistvo prikrite prostitucije. V Sloveniji prostitucija namreč ni kazniva samo v primeru, če jo ponudniki spolnih storitev izvajajo samostojno.
Sicer pa si je mladi Šurbek izkušnje z »erotičnim nabojem« pridobil v nekem klubu na Štajerskem, sedem let pred tem pa je poskušal dobiti tudi soglasje h koncesiji za opravljanje igralniške dejavnosti v igralnem salonu na nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba. V poskusih organiziranja iger na srečo so se njegovi interesi prepletli z interesi Jožeta Kojca, prav tako igralničarja, nato pa so se nekje okoli mejnih prehodov z Italijo njune poslovne poti prekrižale še z namerami Sergeja Racmana.
Čez čas sta Šurbek in Kojc postala delničarja v enem od Racmanovih podjetij, Racman in Šurbek pa sta nato svoje prijateljstvo utrdila še na Karibih. V tej panamski davčni oazi sta skupaj ustanovila podjetje. Od tega je bilo le še nekaj korakov do družbe Cratos, s katero je Racman pozneje obvladoval pranje denarja prek kluba Marina, v katerem je skupaj s svojimi pajdaši organiziral, vodil in nadziral prostitucijo.
Ples okoli steklenega penisa. Po enem letu intenzivne policijske preiskave je konec januarja 2019 skoraj 150 policistov v klubu Marina izvedlo akcijo. Pred tem so tajni sodelavci policije triindvajsetkrat obiskali omenjeni klub, nekajkrat pa so se s prostitutkami srečali tudi izven Marine. Ženske so bile izven kluba pod nadzorom romunskih zvodnikov, ki so jim morale izročati del zaslužka.
Na razkošni zabavi ob četrti obletnici delovanja kluba, ki je potekala okoli ogromnega steklenega penisa, je bil tudi tajni sodelavec policije in tam zbral celo vrsto dokazov. Na zabavi so sicer zelo previdni vodje kluba v navdušenju nad poslovnim uspehom malce pozabili na zapovedano obnašanje.
V klubu Marina se je v petih letih zvrstilo več kot 400 žensk, žrtev prostitucije, klub pa naj bi v tem obdobju obiskalo več kot 148.000 moških. Družba Cratos naj bi si na ta način pridobila za več kot 21 milijonov evrov premoženjske koristi.
Odvetniki svetovali finančno kaznovanje. Končno je poleti 2019 tožilstvo v primeru Marina različnih kaznivih dejanj obtožilo skupno 18 ljudi. Specializirano državno tožilstvo je pripravilo 400 strani dolgo obtožnico. Trije romunski zvodniki so obtoženi trgovine z ljudmi. Sergej Racman, Dejan Šurbek in Jože Kojc so obtoženi zlorabe prostitucije in sodelovanja v hudodelski združbi. Zlorabe prostitucije so obtoženi tudi nekateri zaposleni v Marini. Dnevno poslovanje kluba je vodila 53-letna Vesna Ternovec iz Šempetra pri Novi Gorici, ki jo je tožilstvo prav tako obtožilo zlorabe prostitucije. V klubu je skrbela za to, da je bilo v njem vedno dovolj žensk, ki so prodajale spolne storitve, in prav njeno dopisovanje z odvetnikom je bilo dokaz, kako pomembna je bila vloga odvetnika pri oblikovanju kazenskega točkovanja zlorabljenih žensk. V klubu so namreč razvili spletni sistem »rezervacij za ženske« in grozili z izgubo dohodka. Vodjem Marine sta ob njem pri poslu z nasveti pomagali vsaj še dve odvetnici. Ena izmed njiju je celo nekdanja sodnica in trenutna članica Sodnega sveta.
Marina je morala navzven delovati kot klub, v katerega lahko ob plačilu vstopnine prihajajo tako moški kot ženske. Moški so lahko v klub Marina vstopali nenapovedano. Ob vstopu so – odvisno od dneva – plačali od 60 do 85 evrov. Ženske so morale za enodnevni obisk kluba plačati 70 evrov, moški pa so nato v klubu od njih kupovali spolne storitve. Klub od prostitutk menda ni zahteval plačila provizij. Dohodek Marine so torej bile zgolj vstopnine.
Več v reviji Zarja Jana, št. 11, 16.3. 2021
