Tole je zgodba v čast vsem mamam, ki se borijo za svoje otroke. Saj ni materinski dan, ta šele pride, ampak take zgodbe o malih junaštvih se dogajajo vsak dan, ne samo enkrat na leto. In jih je treba povedati.
Oda mami
Takole gre: že večkrat smo pisali o profesorju, ki je desetletja strahoval in pretepal svojo prvo ženo in njune otroke, bil za to na prvi stopnji obsojen na šest let in pet mesecev zapora, pa še vedno poučuje, ker ga šola ne sme odpustiti, kajti sodba, na katero se je pritožil, s tem ni postala pravnomočna. Tule se ne bomo spuščali v to, kako so lahko na AGRFT profesorja, ki je spolno nadlegoval študentko, pri priči odpustili, bum!, v velikem loku je odletel, pa se preiskava takrat še dobro začela ni. Pa kako se je odpuščeni profesor potem obrnil na sodišče in izgubil. Podobna situacija, drugačen razplet. Na tej ljubljanski srednji šoli pa nepravnomočno obsojeni profesor še vedno uči in ravnatelj, njegov nadrejeni, ni hotel odgovarjati, ko smo ga vprašali, zakaj nasilnega profesorja vsaj ne umakne od otrok, če ga že odpustiti ne more. Mama, ki je v Jani spremljala zgodbo, je šele ob tem zadnjem članku šokirana odkrila, da gre za šolo, ki jo obiskuje njen otrok.
In vsi so bili kar tiho.
Ona pa ne bo, se je odločila. In se je najprej oglasila na svetu staršev. Edina, drugi starši so molčali. Ravnatelj se je, tako kot prej v članku, skliceval na varstvo podatkov in zaščito vseh vpletenih. Koga natanko? Dijakov? Njih s tem, da spusti lisico v kurnik, ne da bi staršem in dijakom povedal, za kakšnega človeka gre, zagotovo ne zaščiti. Ščiti profesorja? Le zakaj bi ga? Sojenje je bilo javno, vsak se ga je lahko udeležil, sodišče pa obtožene in priče izpraša o osebnih podatkih, o rojstnem datumu, naslovu, toliko da ni treba povedati še številke čevljev. Profesorjevo ime torej ni skrivnost, v medijih pa se ni nikoli pojavilo izključno zaradi neformalnega dogovora novinarjev, da bomo zaščitili identiteto (njegovih) otrok. Koga torej ščiti ravnatelj? Ni povedal. Potem ga je mama vprašala, zakaj ni odgovoril na vprašanja novinarke. Da so odgovorile že pristojne institucije, je rekel. To je čisto, nedestilirano zavajanje – izvolite opaziti, da se izogibam besedi laž – kajti takrat, ko smo mu vprašanja postavili, ni mogel vedeti, s kom se še pogovarjamo, in še manj, kaj so nam povedali.
Mama je zahtevala, naj bo njeno vprašanje v zapisniku, ki je vedno javno objavljen, zabeleženo, in to so ji obljubili. Vendar zapisnika – kakšne tri tedne po sestanku – še vedno ni na spletni strani. Koliko tednov je potrebnih za zapis enega sestanka?
Nadaljevanje zgodbe si lahko preberete v reviji Jana, št. 10, 7. 03. 2023.
