Hudo je, če nas stranišče pokliče sredi mesta, še huje pa, če je to, ko ga najdemo, zaklenjeno ali pa tako umazano, da se nam v njem gnusi opraviti potrebo. Zato je že pred šestnajstimi leti, ko je bila urejenost in dostopnost javnih stranišč v Sloveniji bolj klavrna, Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen vzelo stvari v svoje roke. Odtlej vsako leto podarjajo nagrado najbolj urejenim straniščem, zelo praktična in uporabna pa je tudi njihova brezplačna aplikacija Najbližji WC, kjer lahko najdete urejena stranišča v svoji okolici in ki jo z aplavzom pozdravljamo!
»Kot majhna sem bila vedno zgrožena, če sem videla, da so na voljo samo stranišča 'čučavci'. Tega pač nisem bila vajena in mi je bilo čudno. Z leti se stvari spreminjajo. Danes sem – če stranišče ni res skoraj sterilno – najbolj vesela, če je na voljo 'čučavec', saj ni treba sedeti na deski. Skratka, javna stranišča so zame cel stres, če ni res poskrbljeno za čistočo,« nam je zaupala ena od sogovornic, ko smo se pogovarjali o tej temi. Stranišče, takšno, da lahko v njem dostojno opraviš tisto, kar mora še cesar opraviti sam, je za popotnike v manj razvitih državah dostikrat le pobožna želja. Spomnim se, ko sem med avtobusnim postankom v Kambodži iskala stranišče, pa so mi pokazali meter krat meter veliko leseno uto, v njej pa ni bilo ničesar. Ko sem se vanjo zaprla, sem na sredini le zagledala okroglo luknjo, kot nekakšen odtok, v katero si z nekaj spretnosti naciljal tisto, kar je pač moralo iz tebe. O kakšni čistoči seveda ni bilo govora, tako da so na takih poteh mokri sterilni robčki ena od stvari, ki jih nujno moraš imeti s seboj, saj ti na vsakem koraku pridejo prav. Pa tudi sicer je v svoji torbici ali v avtu dobro imeti zavitek mokrih ali toaletnih robčkov; toaletnega papirja na straniščih, ko se odpravimo na pot, namreč marsikje primanjkuje.
Vsako leto bolj urejeni
Zaloga higienskega materiala in higiena nasploh sta najpomembnejši zahtevi akcije Naj javno stranišče Društva za KVČB, poleg tega ocenjujejo še dostopnost, označenost dostopa, število sanitarij, sanitarije za invalide in opremo. Z akcijo, ki so jo začeli leta 2009 in je pravzaprav dobrodošla za vse nas, so želeli opozoriti na težave, ki jih imajo njihovi bolniki in tudi vsi drugi invalidi, pa kar bodimo iskreni, občasno jih imamo tudi vsi drugi. Na začetku so počasi in previdno ocenjevali stranišča po slovenskih občinah, z leti pa so postali samozavestnejši in cilji akcije zahtevnejši. Tjaša Draškovič, predsednica ocenjevalne komisije – ki je poleti z drugimi člani komisije prepotovala kar 6298 kilometrov po vsej Sloveniji – pravi, da se z leti vedno bolj vidijo koristi njihove akcije. »Na splošno smo zelo zadovoljni s stanjem javnih stranišč v Sloveniji, vsako leto zgradijo kakšno novo lokacijo.« Občine pa se trudijo še izboljšati razmere v svojih javnih straniščih. Preverili so stanje v 12 mestnih občinah, 98 preostalih občinah in na 56 bencinskih servisih ob avtocestah. Občinam, ki javnih stranišč še nimajo, za spodbudo podelijo »zidake«, da bi se gradnje čimprej lotile, najslabše urejenim javnim straniščem pa so podelili straniščne metlice. Videti je, da je občinam večinoma kar mar, kakšna so njihova stranišča. »Po zaključku akcije želijo vedeti, pri katerih kriterijih so se slabše odrezali, da lahko to potem popravijo,« nam je povedala vodja in koordinatorka akcije Danica Koren. Saj je, kot pravi Ljubica Cukut, ki skrbi za najbolj urejeno javno stranišče mestne občine Novo mesto, javni vece pravzaprav ogledalo mesta!
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 51, 17. december 2024.
