Skoraj ne mine mesec, ko se s kakšnega konca sveta ne bi slišalo o zlorabah v (predvsem) katoliških ustanovah, se pa, sicer v precej manjši meri, dogajajo tudi v drugih krščanskih cerkvah. Novembra sta osupnila kar dva dogodka, praktično na isti dan – zaradi zaščite pedofilskega duhovnika je odstopil vodja Anglikanske cerkve, predsednik novozelandske vlade pa se je opravičil staroselcem za dolgoletne zlorabe v državnih in predvsem katoliških ustanovah. Jasno je, da niso nasrkali otroci iz premožnih in uglednih družin, temveč tisti, do katerih usoda že tako ali tako ni bila prijazna. Potem pa se je nanje spravil nekdo, ki na zemlji zastopa boga …
Duh je ušel iz steklenice leta 2002, ko so začeli preiskovalni novinarji objavljati zgodbe o zlorabah otrok, ki so jih zagrešili duhovniki bostonske nadškofije, nadškof in kardinal Bernard Law pa je probleme »reševal« tako, da je pedofile premeščal v druga okolja, kjer so s svojo dejavnostjo nadaljevali. Pod pritiskom javnosti je moral odstopiti, nadškofija je zaradi odškodnin skoraj bankrotirala, kardinalu pa se ni zgodilo kaj posebej hudega. Premestili so ga v Vatikan, tam je zasedal visoke in pomembne položaje, med drugim je maševal na pogrebu Janeza Pavla II. Umrl je leta 2017, ne da bi bil kadarkoli kaznovan za svoje grehe. Opravičil pa se seveda je. To je tudi vse, kar mnoge žrtve sploh dobijo.
Potem se je vsul plaz
Po objavah v Boston Globe so začele prihajati na plan ne le posamične zgodbe duhovniških zlorab otrok, ampak tudi študije. Te so zajemale nekaj desetletij, zlorabljenih pa je bilo ne na stotine, ampak na tisoče otrok in tudi odraslih. Najbolj problematična je sprega med državo in Cerkvijo, gre približno takole – država hoče del svojih državljanov podrediti in prevzgojiti (največkrat gre za staroselce), najlažje to stori, če jim odvzame otroke in jih namesti v ustanove, ki jih vodi cerkvena oblast. Otroke so tam naučili predvsem tega, da so se sramovali svojega porekla, zlorabljali so jih na vse načine, tudi spolne. Vedelo se je, a se je molčalo. Papež Frančišek se je šele leta 2022 opravičil 150.000 kanadskim staroselcem – Indijancem, Inuitom in Metisom, ki so jih v 139 internatih po državi divjaško prevzgajali in zlorabljali še konec tisočletja! Ne gre torej le za grehe iz mračnih stoletij, temveč tudi iz današnjega časa.
12. november na Novi Zelandiji
Predsednik vlade se je na ta dan opravičil številnim staroselskim žrtvam, med njimi je največ Maorov, ki so bili žrtve spolnih zlorab, prisilnega dela in sterilizacij po številnih ustanovah, ki naj bi jih kot »ranljive« zaščitile. Predstojnike ustanov, ki so bile večinoma pod cerkvenim vodstvom, so večkrat selili drugam, saj so grobosti tu in tam pricurljale v javnost, v zlorabah pa so sodelovali vsi, tudi socialni delavci in negovalci. Poleg opravičila so dobili razjarjeni staroselci obljubo, da bodo dobili strokovno pomoč, da jim bodo povrnili škodo in da bodo storilci kaznovani, 12. november pa je razglašen za državni praznik kot dan spomina na grozo, ki so jo morali preživljati nekateri državljani druge kategorije, kar staroselci praviloma so.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 50, 10. december 2024.
