Dejan Rengeo, po izobrazbi agronom, kmetuje v Murski Soboti in Šalovcih ter je tisti, ki se je prvi v Sloveniji začel sistematično ukvarjati s pridelavo konoplje. A njegov začetek je bil grenak: naslednje leto bo minilo 30 let od policijske žetve njegovega nasada konoplje, kar se je po trinajstih letih gonje na sodišču izkazalo za neupravičen poseg. Na njegovem primeru sedaj nastajajo magistrske naloge (kot primer nepravilnega ravnanja policije) in služi kot zajetno predavateljsko gradivo na pravni fakulteti.
Po njegovem mnenju niti po vseh teh letih v Sloveniji pri pridelavi in predelavi konoplje nismo naredili nobenega pomembnejšega koraka. »V Franciji imajo vsako leto za 50 odstotkov več konoplje, mi pa smo razvojno obtičali. Povsem nova tovarna za predelavo konoplje v Slovenj Gradcu stoji.«
Krivice na sodiščih
Kot 25-letnega študenta, ki je na več kot hektar veliki njivi posadil konopljo po spodbudi profesorja in zaradi interesa Angležev, ki so se resno zanimali za projekt tekstila iz konoplje pri nas, ga je policija zastraševala in zasliševala, česar se še vedno dobro spomni. »Strašni psihološki prijemi so bili to, tako dolgo so me zasliševali in preobračali besede ter napeljevali, da sem začel priznavati nekaj, česar sploh nisem naredil. To je bilo obdobje, ko sta se v murskosoboški gostilni dva predozirala s heroinom in umrla, zato so policisti hoteli dokazati, da ukrepajo in delajo. Ko so slišali, da jim pred nosom raste celo polje 'droge', so organizirali policijsko žetev 28. julija, pod pretvezo, da je ta konoplja prepovedana, ker vsebuje THC. Res je vsebovala THC, ampak pod mejo, kot je bila predpisana za industrijsko konopljo. Vendar tega niso upoštevali.«
V 13 letih pravdanja na sodiščih je bil obsojen petkrat, a so ga po vsakokratni pritožbi zaradi pomanjkanja dovolj trdnih dokazov oprostili. »Na koncu je le prišla sodna medicina in so povedali, da vsebnost THC takrat ni bila izmerjena. Sicer pa to niti ni bilo pomembno, pomemben pri konoplji je namen uporabe.« Odškodnino od države je dobil, na izplačilo obresti pa še čaka.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 21, 21. maj, 2024.
