Na jedilniku so le pire krompir, zelenjava, omake in juhe iz vrečk ter konzerv. Kruh je marsikje tako na tanko narezan, da se vidi skozenj, in jim ga pripada le en kos, sadja, razen trdih in nerazrezanih jabolk, ne dobijo skoraj nikoli, čajev in vode pa tudi ne dovolj.
»Vsakdo bi moral vsak dan pojesti ustrezno količino beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov, mineralov, vlaknin in elementov v sledeh, ki jih naše celice, tkiva, organi ter organski sistemi potrebujejo za izgradnjo, obnovo in delovanje. To velja za vse generacije prebivalstva, tudi za starejše,« meni Marija Merljak, univ. dipl. inženirka živilske tehnologije in velika poznavalka zdrave prehrane.
Ko še ni bilo hitre hrane
Zdrava hrana je predvsem tista, ki v čim naravnejši obliki prispe na krožnik. Torej ne industrijsko pripravljena, v vrečkah in konzervah, in tudi ne z drugega kontinenta, pa tudi ne smrdljiva, premastna, plesniva, postana in pokvarjena. To seveda tudi pomeni, da ni predelana do neprepoznavnosti ter ji med kuhanjem ne dodajajo umetnih snovi. »Hkrati pa bi moral imeti vsak dom starejših svojo kuhinjo, saj je hrana, ki jo pripeljejo iz oddaljene kuhinje, navadno postana in hladna.« Merljakova je tudi prepričana, da bi morali biti v vsakem domu starejših pri nabavi hrane bolj racionalni in porabiti vse, kar nakupijo. »Za to pa bi potrebovali več znanja in strokovnosti ter biti skrbni kot v svojih domovih!«
Kakovost prehrane torej pomeni primerno sestavo obrokov, ki so mešani in raznoliki ter vsebujejo različna makro- in mikrohranila. »Energijska vrednost obrokov in njihova hranilna sestava bi morali biti prilagojeni posamezniku, ker le tako podpirata njegovo zdravje,« nadaljuje in se spominja, da so v njenem otroštvu jedli le hrano, ki so jo pridelali in pripravili doma, nikoli hitro pripravljene ali konzervirane. »Takrat je na srečo tudi še ni bilo.«
Hrana, ki spominja na mladost in dom
Tako so imeli po Sloveniji za zajtrk recimo žgance ali polento, kruh z zaseko, belo ječmenovo kavo s kruhom itd.; za kosilo enolončnice z mesom (joto, ričet), dobro klobaso z zeljem, štruklje, bujto repo, govejo ali kokošjo juho in krompir, meso iz juhe, domačo solato; za večerjo doma spečen kruh, namočen v mleko ali kavo, močnik, kislo mleko, krompir v oblicah s skuto ali polento z mlekom itd. »Hrana, ki po okusu, videzu in vonju stanovalce v domovih starejših spomni na mladost in dom, jih ne le nasiti, temveč tudi razveseli.«
Omeni še, da za zdravo hrano ni treba zapraviti premoženja, da jo je treba pripravljati svežo, sproti in z znanjem ter vedno dati prednost lokalnim in sezonskim živilom. Vsi starejši ljudje naj bi vsak dan – najbolje za zajtrk – pojedli dve v mehko kuhani ali na oko pečeni jajci, ki vsebujeta vse razen vitamina C in prepotrebnih vlaknin. Če so se kokoši prosto pasle, jajca vsebujejo tudi vitamin D. »Jemanje najrazličnejših prehranskih dopolnil je odveč. Bolje je pojesti skledo solate ali pol kilograma sadja na dan kot vzeti multivitamine.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 4, 28. januar 2025.
