Na jedilniku so le pire krompir, zelenjava, omake in juhe iz vrečk ter konzerv. Kruh je marsikje tako na tanko narezan, da se vidi skozenj, in jim ga pripada le en kos, sadja, razen trdih in nerazrezanih jabolk, ne dobijo skoraj nikoli, čajev in vode pa tudi ne dovolj.
»Vsakdo bi moral vsak dan pojesti ustrezno količino beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov, mineralov, vlaknin in elementov v sledeh, ki jih naše celice, tkiva, organi ter organski sistemi potrebujejo za izgradnjo, obnovo in delovanje. To velja za vse generacije prebivalstva, tudi za starejše,« meni Marija Merljak, univ. dipl. inženirka živilske tehnologije in velika poznavalka zdrave prehrane.
Ko še ni bilo hitre hrane
»Vsi, tudi starejši, naj bi pojedli čim več sadja in zelenjave, topnih in netopnih vlaknin ter čim manj industrijsko predelane hrane.«
Zdrava hrana je predvsem tista, ki v čim naravnejši obliki prispe na krožnik. Torej ne industrijsko pripravljena, v vrečkah in konzervah, in tudi ne z drugega kontinenta, pa tudi ne smrdljiva, premastna, plesniva, postana in pokvarjena. To seveda tudi pomeni, da ni predelana do neprepoznavnosti ter ji med kuhanjem ne dodajajo umetnih snovi.
»Hkrati pa bi moral imeti vsak dom starejših svojo kuhinjo, saj je hrana, ki jo pripeljejo iz oddaljene kuhinje, navadno postana in hladna.« Merljakova je tudi prepričana, da bi morali biti v vsakem domu starejših pri nabavi hrane bolj racionalni in porabiti vse, kar nakupijo. »Za to pa bi potrebovali več znanja in strokovnosti ter biti skrbni kot v svojih domovih!«
Kakovost prehrane torej pomeni primerno sestavo obrokov, ki so mešani in raznoliki ter vsebujejo različna makro- in mikrohranila. »Energijska vrednost obrokov in njihova hranilna sestava bi morali biti prilagojeni posamezniku, ker le tako podpirata njegovo zdravje,« nadaljuje in se spominja, da so v njenem otroštvu jedli le hrano, ki so jo pridelali in pripravili doma, nikoli hitro pripravljene ali konzervirane. »Takrat je na srečo tudi še ni bilo.«
Hrana, ki spominja na mladost in dom
Tako so imeli po Sloveniji za zajtrk recimo žgance ali polento, kruh z zaseko, belo ječmenovo kavo s kruhom itd.; za kosilo enolončnice z mesom (joto, ričet), dobro klobaso z zeljem, štruklje, bujto repo, govejo ali kokošjo juho in krompir, meso iz juhe, domačo solato; za večerjo doma spečen kruh, namočen v mleko ali kavo, močnik, kislo mleko, krompir v oblicah s skuto ali polento z mlekom itd. »Hrana, ki po okusu, videzu in vonju stanovalce v domovih starejših spomni na mladost in dom, jih ne le nasiti, temveč tudi razveseli.«
»Hrana, ki po okusu, videzu in vonju stanovalce v domovih starejših spomni na mladost in dom, jih ne le nasiti, temveč tudi razveseli.«
Omeni še, da za zdravo hrano ni treba zapraviti premoženja, da jo je treba pripravljati svežo, sproti in z znanjem ter vedno dati prednost lokalnim in sezonskim živilom. Vsi starejši ljudje naj bi vsak dan – najbolje za zajtrk – pojedli dve v mehko kuhani ali na oko pečeni jajci, ki vsebujeta vse razen vitamina C in prepotrebnih vlaknin. Če so se kokoši prosto pasle, jajca vsebujejo tudi vitamin D. »Jemanje najrazličnejših prehranskih dopolnil je odveč. Bolje je pojesti skledo solate ali pol kilograma sadja na dan kot vzeti multivitamine.«
Njena.si
Xiaomi Redmi Note 14: Nova serija z izjemno vzdržljivostjo
Nujna tekočina
»Vsakdo, predvsem starejši, ki pogosto ne občutijo žeje, pa bi moral tudi dovolj piti. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) priporoča, da naj bi povprečen moški popil dva, ženska pa 1,6 litra tekočine na dan.« Vendar je to samo izhodišče, ki naj bi ga prilagodili posamezniku. Če je vroče, če se ukvarja s športom ali je na vročini na prostem, potrebuje več tekočine. Sicer pa s pitjem zadovoljimo 70–80 odstotkov potreb po vodi, preostalo tekočino pa dobimo s hrano.
Kako naj jedo starejši
Njihova prehrana naj bo mešana ter raznolika in kakovostna z nekoliko višjim deležem rastlinskih in živalskih beljakovin kot pri povprečnih odraslih. Vendar pa marsikje v domovih starejših svojim stanovalcem ne ponujajo ustrezne prehrane, ker nimajo znanja ali pa varčujejo tako, da zdrava živila nadomeščajo s cenenimi industrijskimi. »Takšna hrana je popolnoma prazna. Le za silo nasiti, napolni želodec, nič pa ne prispeva k dobri prebavi in presnovi ter nemotenemu delovanju telesnih celic.«
Zato bi morale inšpekcije prehrano v domovih starejših ves čas nadzorovati, saj tisti, ki so hranjeni neustrezno in premalo, začno izgubljati telesno in predvsem mišično maso ter veneti in tudi umrejo prej. »Ustrezno prehranjevanje starejših je daleč najboljši ekonomski ukrep proti zmanjševanju krhkosti, obvladovanju kroničnih bolezni in nesporno povečuje tudi kakovost življenja. Ali povedano drugače: cenena, neustrezna, pomanjkljiva in nezdrava prehrana je ekonomsko nespametna, ker zvišuje stroške zdravstvene oskrbe. Veča pa dobičke doma.«
Takšen pristop se ji zdi nestrokoven in nehuman. »Stari pa bomo enkrat vsi, če ne bomo prej umrli. Tega bi se morali naši odločevalci bolj zavedati – predvsem ministrstvo za zdravstvo in za dolgotrajno oskrbo!«
Ni vse za vse
Seveda pa zdrava hrana ni enako zdrava za vse. »Tisto, kar je zdravo za fizičnega delavca, ni zdravo za človeka, ki ves dan preleži v postelji.« Ne smemo pozabiti, da mnogi starejši jemljejo številna zdravila, ki lahko vplivajo na njihovo prehranjevanje.
»Zdravila morajo jemati, a nekatera med njimi oropajo organizem nekaterih vitaminov in mineralov, zato mora biti prehrana starejših vitaminsko in mineralno še toliko bogatejša. Pomembno je tudi vedeti, ali imajo stanovalci preveč ali premalo kisline v želodcu. Če je imajo premalo, naj jedo več grenkih solat, lahko tudi kozarec cvička po kosilu. Tisti, ki je imajo preveč, pa naj pogosteje jedo zdravilno juho iz korenja, krompirja, zelja in bučk.«
To bi morali načrtovalci domske prehrane upoštevati. Prehrano je res treba prilagoditi posamezniku. »Kar ni težko, saj vemo, da kjer je volja, se vedno najde tudi pot.« In spet ponovi: »S pravilno prehrano podpiramo odpornost proti boleznim. Lepo postrežena in okusna hrana pa nedvomno razveseli tudi srce in duha.«
Kašasta hrana
Tistim, ki ne morejo gristi ali požirati, naj bi bila na voljo pasirana hrana. To pa ne pomeni, da so v njej zmleti ostanki kosila ali večerje. »Zanje so priporočljivi kruh, ribana kaša, testenine, gosta zelenjavna juha itd. Ponudimo jim tudi smutije iz svežega sadja in zelenjave ter vanje vmešamo jogurt, še bolje sirotko ali kefir, da dobijo tudi dovolj vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin,« nadaljuje in dodaja, da imata surova zelenjava in sadje več vitaminov, ki se s kuhanjem uničijo, v skuhanih pa se sprosti več antioksidantov, zlasti karotenoidov, ohranimo tudi vlaknine in minerale.
In ker jemo tudi z očmi, naj bi bila hrana na krožnikih čim barvitejša, nikakor le brezoblična masa. Poleg tega sezonska, prilagojena za vsakdanjik in praznik, da se starejši v domovih lahko počutijo kot nekoč doma. To poudarjajo tudi smernice zdravega prehranjevanja. In vsakdo naj bi jedel toliko časa – četudi ga hranijo drugi – da se nasiti.
