Zaradi prenizke cene zdravstvenih storitev so stanovalci v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih primorani plačevati za storitve, ki jim sicer pripadajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, izpostavljajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije

Potem ko je svet pokojninskega zavoda že izvedel 2,2-odstotno februarsko uskladitev pokojnin ga v ponedeljek čaka še 1,1-odstotna uskladitev pokojnin, ki bodo v višjih zneskih izplačane aprila.

Povsem vsakdanja opravila so zanj postala težavna, celo nemogoča.

Pokojnine se bodo zvišale za 2,2 odstotka.

Statistika pravi, da v Sloveniji živijo ženske osem let dlje kot moški, proti koncu življenja so torej večinoma vdove z nizko pokojnino, z otroki, ki morda živijo daleč proč ali pa niso posebej razumevajoči (in tudi sami revni), da so torej brez pomoči in socialnih stikov, neredko tudi žrtve nasilja.

· Upokojenci

Neverjetnih 13 milijonov evrov ima letos že na svojem računu Dom upokojencev Ptuj. A kot kaže, bodo kmalu začeli ta denar porabljati za investicije. V strategiji, ki so jo predstavili na januarski seji, je kar nekaj načrtov. Nasproti jim bo očitno pristopila tudi država: sončne elektrarne bodo bržkone že kmalu „legalne“, v zameno za odškodnino pa bodo, kljub številnim slišanim izgovorom, od ptujske bolnišnice lahko prevzeli tudi pravico do upravljanja nekaterih zemljišč.

· Upokojenci

Težave, s katerimi se soočajo starejši, je nujno treba začeti reševati tako na nacionalnem kot lokalnem nivoju. Enega izmed pomembnih korakov pri iskanju rešitev ponuja projekt Sobivamo, v sklopu katerega po različnih krajih iščejo in razvijajo nove možnosti kakovostnega bivanja starejših v Sloveniji. Nekatere ponujene rešitve so precej nekonvencionalne, tudi zato, ker smo Slovenci bojda specifičen narod.

· Upokojenci

V občini Dornava si želijo medgeneracijski center, kjer bi se lahko družili starejši. Eden od primernih prostorov bi lahko bil stari vrtec. Ali se bo ideja uresničila, pa za zdaj še ni jasno …

Danes zdrava in nagajiva bratca so po prezgodnjem rojstvu komaj rešili.

Romana Krajnčan, Tanja Postružnik Koren, Ani Frece in Saša Lendero o spominih na otroštvo in življenju na kmetiji.

· Upokojenci

Od šolskega leta 2015/2016 morajo šole obvezno izvesti vsaj eno šolo v naravi na generacijo učencev, za to pa ministrstvo nameni 67,60 evra na učenca. Velika večina šol pa v enem šolskem letu organizira vsaj dve (poletno in zimsko), nekatere celo tri šole v naravi. Medtem ko je torej ena šola v naravi obveza šole, druga ali tretja šola v naravi pa pomeni nadstandard, so starši pravzaprav obvezani plačati udeležbo otroka na vseh šolah v naravi, le da so deleži denarja pač precej različni; načeloma so precej dražje zimske šole v naravi, medtem ko so poletne v nekaj (sicer redkih) šolah za učence oz. starše celo popolnoma zastonj.