##IMAGE-3030382##

V preteklosti so ljudje umirali prilično mladi, bodisi zaradi zgaranosti od težkega dela, podhranjenosti, največ pa zaradi bolezni. Zdravnika si niso mogli privoščiti in tudi medicina še ni bila toliko napredna, da bi jih lahko ozdravila in rešila.

Z leti pa je bil storjen velik korak, znanstveniki so se z velikimi napori trudili in tako so nastali moderni medicinski pripomočki in tudi zdravila, ki so reševala življenje.

Tako danes živimo vsaj dvajset let dalje, kakor pa pred sto leti. Populacija starejših zato narašča in zato je neobhodno sožitje generacij. Stari ljudje so imeli in imajo še vedno kup želja in potreb, da ne govorimo o življenjskih izkušnjah in modrostih. Kljub temu so še vedno zapostavljeni, potisnjeni na stran, čeprav bi bila njihova modrost zelo dobrodošla mladim.

Generalna skupščina ZN je zato 1. oktober razglasila za Dan starejših prav zaradi spregledane vloge in položaja, ki ga imajo stari v družbi. Nujno je treba odpraviti diskriminacijo in postaviti učinkovite mednarodne mehanizme za varstvo starejših. Še vedno je neenakost in izključenost starejših, ker še vedno prevladuje miselnost da nisi več za nobeno rabo, ko si star. Pozabljajo, da so marsikaj, kar sedaj mlajši imajo in uživajo ustvarili prav starejši. Skrajni čas je, da dobijo aktivnejšo vlogo v družbi, da se jim izkaže spoštovanje in se ne tepta njihovo dostojanstvo.

Vsako leto je organiziran Festival za tretje življenjsko obdobje, kjer se starejši lahko seznanijo z novostmi in pravicami, ki jim pripadajo. Prav tako pa lahko iznesejo tudi svoje probleme, nezadovoljstvo o skrbi in podajo tudi svoje predloge za izboljšanje. Pričakujejo več vključenosti in sodelovanja na področju politike, gospodarstva, kulture … Že leta in leta se govori o dolgotrajni oskrbi, ki pa še vedno ni rešena, prav tako ni urejena oskrba na domu.

Preberite še ...

Finance · Oglas

Iščete novo banko? Izberite modro.

Upokojenci – starejše prebivalstvo živi v največji revščini, njihove pokojnine ne zadoščajo niti za golo preživetje. Institucije, ki so za to zadolžene, bi morale bolj slediti in obiskovati starejše, da bi videli v kakšnih razmerah živijo. Prostovoljci skušajo to vrzel zapolniti in velikokrat si od svoje pokojnine odtrgajo, da starčku/ki v trgovini, ki prešteva zadnje cente in računa, če bo imel dovolj za hleb kruha, kupijo osnovna živila. Za to bi morala poskrbeti država. Prav tako marsikateri zimo preživi drgetajoč od mraza, saj si ne more privoščiti kurjave. Mar se v dobi razvite tehnologije, računalnikov, pametnih telefonov in raziskovanje vesolja in vesoljskih izletov bogatih res lahko to dogaja?

Starejši ljudje, posebno če živijo sami /partner/ca je umrl/, otroci pač imajo svoje družine in službe in živijo tudi v drugem kraju, jim ne morejo kaj dosti pomagati. Starejšim sčasoma peša tudi moč, dela niso več sposobni opravljati tako hitro kot v mladih letih. Prav tem ljudem, bi se morala država bolj posvetiti, jih čimbolj vključiti v družbo, tako bi se jim tudi ponovno aktivirale možganske celice, ki pri pomanjkanju aktivnosti počasi odmirajo.

Pa saj starejši nas lahko veliko naučijo, predvsem potrpežljivosti, spoštovanja do drugega tudi če ima drugačno mnenje, sposobnosti komuniciranja in ne nazadnje sklepanja kompromisov. Verjemite, življenje bi bilo veliko lepše.

Otroci posvetite svojim staršem vsaj urico svojega časa, pripeljite jim na obisk vnuke, saj je to za njih svetel žarek ki jim daje moč in voljo do življenja. Za otroka pa ni lepšega, kot preživeti dan z babico in dedkom.

Tudi mi bomo nekoč stari, spomnite se tega.