Profimedia

Po podatkih ECB so bili tuji delavci od leta 2022 zaslužni za kar polovico rasti zaposlenosti v EU, trenutne populistične težnje na področju migracij pa bi lahko ta vrata v prihodnosti zaprle, je v soboto opozorila Lagarde, ki je trenutne oblikovalce politik v Evropi pozvala, naj te vloge migracij nikar ne ignorirajo, čeprav s tem tvegajo dodatne politične napetosti.

Lagarde je o dobri plati migracij spregovorila na včerajšnjem letnem simpoziju ameriške centralne banke v ameriški zvezni državi Wyoming. Dejala je, da je ravno priliv tuje delovne sile euroobmočju pomagal pri blaženju zaporednih šokov v obliki energetske draginje in rekordne inflacije, poroča Politico. Po njenih besedah se je v evroobmočju od konca leta 2021 do sredine leta 2025 zaposlovanje povečalo za 4,1 odstotka, s čimer se je približalo stopnji rasti bruto domačega proizvoda (BDP).

»Čeprav so tuji delavci leta 2022 predstavljali zgolj devet odstotkov celotne delovne sile, so v zadnjih treh letih predstavljali polovico njene rasti,« je poudarila ter dodala, da bi lahko bile brez njihovega doprinosa »razmere na trgu dela ostrejše, produktivnost pa bi bila nižja.« Lagarde je izpostavila predvsem Nemčijo in Španijo. Po ocenah ECB bi bil namreč nemški BDP brez migrantske delovne sile danes za približno šest odstotkov nižji, tudi k močnemu okrevanju španskega gospodarstva pa naj bi v veliki meri prispevali tuji delavci.

»Migracije bi lahko načeloma igrale ključno vlogo pri lajšanju težav na področju pomanjkanja delovne sile zaradi staranja prebivalstva,« je poudarila, pri čemer je priznala, da bi lahko politični pritisk ta priliv vse bolj omejil. Opozorila je na vse nižjo rodnost v Evropi in tudi vse glasnejše težnje Evropejcev po krajšem delovnem času, odgovor na to pa so v zadnjih letih predstavljale ravno migracije. Lagarde je navedla še, da je evropski trg dela kljub nedavnim šokom v »nepričakovano dobrem stanju,« a je obenem opozorila, da se ta dinamika ne bo nujno nadaljevala, saj demografski upad, politične težave na področju migracij in težnje delavcev po krajšem delavniku še naprej predstavljajo tveganje za odpornost evroobmočja.