· Slovenija

Na območju občin znotraj Upravne enote Lenart so v letu 2020 zbrali za 2,2 odstotka več odpadkov kot leta 2019.

· Slovenija

Na natečaju Mednarodne zveze bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA) za najboljšo zeleno knjižnico se je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož uvrstila v ožji izbor za nagrado, med štiri najboljše zelene knjižnice na svetu.

· Slovenija

Včeraj je bilo v Sloveniji opravljenih 2117 testiranj, na katerih so potrdili 159 primerov okužb (7,5 odstotka). Hospitaliziranih je bilo 306 oseb, od tega 98 na intenzivni negi. Umrle so štiri osebe.

· Slovenija

Ptuj ima očitno „srečno“ roko samo pri objektih, ki že v osnovi stanejo veliko, da o aneksih niti ne govorimo, le pri tistih majhnih se zatika že leta in leta. Gre pa za objekte, ki jih v turistično urejenih okoljih sploh ne bi smelo manjkati oz. se o tem sploh ne bi smelo voditi nobene razprave, ker gre za elementarne potrebe ljudi. Postavljanje wc-jev pa je, kot kaže, za Ptuj velik problem. Če ne bi bil, ne bi že leta in leta opozarjali na problem wc-jev na ptujskem avtobusnem postajališču, na spodnjem grajskem parkirišču, tudi železniška postaja ni izvzeta, saj so tam odprti le v času obratovanja blagajne.

Med odpadki so se znašli tudi prometni znaki, gume in kolesa.

· Slovenija

Nove okužbe v 8 pomurskih občinah.

· Slovenija

Sredi maja je bila na Križejnščaku, v krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu, napolnjena prva steklenica županovega šipona 2020, ki jo je (in še kar nekaj naslednjih) napolnil domači župan Danijel Vrbnjak osebno. Gre za protokolarno vino, ki bo služilo občini kot priložnostno darilo, pa tudi za priložnostno pokušnjo ob prihodih različnih delegacij.

· Slovenija

  Kozjanski park, ki upravlja z 200 kvadratnih kilometrov velikim zavarovanim območjem v petih občinah, v letošnjem letu obeležuje 40 let delovanja. Park si bo še naprej prizadeval ohranjati naravo, svoje poslanstvo pa bo po besedah direktorice Mojce Kunst nadgrajeval s sodelovanjem z vsemi vpletenimi v prostoru.  

· Slovenija

Nobena skrivnost ni, da je območje Spodnjega Podravja, še posebej ormoški konec, v razvojnem zaostanku. Posamezne občine po razvitosti sicer nekoliko izstopajo, a kot regija je Spodnje Podravje precej na psu. Pomembni infrastrukturni projekti so v 20-letnem zaostanku (ceste, kanalizacija, vodovod), delovna mesta v gospodarstvu večinoma ustvarjajo nizko dodano vrednost, posledica so nizke plače in še nižje pokojnine. Regija se v tem začaranem krogu vrti že vsaj dve desetletji, vsaka nova (globalna) kriza jo še bolj dotolče: od zloma gospodarstva po letu 2008 do trenutne situacije zaradi epidemije.

V okolici Kočevja se pripravljajo na snemanje visokoproračinskega filma.