Arhiv Štajerskega Tednika

Dejansko je tako, da se lahko učenec s tovrstnimi prepoznanimi motnjami (in odločbo) med poukom dvigne od mize, hodi po razredu, pleza po tleh, razmetava stvari, jih meče v zrak, moti sošolce, zapusti učilnico … Naloga in dolžnost učitelja je, da ga umiri ter njemu in preostalim učencem zagotavlja varnost. Medtem ko se učitelj ukvarja z nemirnim otrokom, učni proces v razredu stoji. Še slabše je, ko je treba tega otroka spremljati na stranišče ali da zapusti učilnico. To mu lahko v glavo pade kadarkoli. Učitelj ga je dolžan spremljati – iz varnostnih razlogov, da ne bi odšel iz šole ali se kam skril. Tako se učitelj ukvarja z enim samim otrokom, zapusti učilnico s preostalo skupino učencev, ki so tisti čas prepuščeni sami sebi. Da bi učni proces v razredih, kjer so prisotni otroci s čustveno-vedenjskimi težavami, tekel nemoteno, si šole za otroke s tovrstnimi odločbami prizadevajo pridobiti spremljevalce. Kolikor jim uspeva, jih zagotavljajo znotraj obstoječega kadra – učitelji prihajajo v razred „dežurat“ med svojimi prostimi urami. So pa tudi primeri, ko delo spremljevalca finančno pokrijejo občine (če jih je tako volja, sicer pa tudi ne). Država namreč brezpogojno pokriva samo stroške spremljevalcev za gibalno ovirane in slepe otroke.

Škarje v šolah skrivajo

„Iz previdnosti, preventive. Bojimo se, da bi vedenjsko moten učenec izkoristil priložnost in jih v koga zalučal,“ poudarja predsednica društva ravnateljev ptujskega območja in ravnateljica OŠ Cirkovce Ivanka Korez ter nadaljuje: „Otroci z izrazito čustveno-vedenjsko motnjo begajo, uhajajo iz razreda, če zaznajo priložnost, tudi koga poškodujejo – z ravnilom, svinčnikom, škarjicami … Nimajo občutka, da nekaj delajo narobe, da lahko drugemu povzročijo bolečino, svojih dejanj ne obžalujejo. Lahko se vse dogovorimo, pa bo njihovo vedenje naslednjo uro spet enako. Poznamo primere, ko so otroci pobegnili iz šole, se skrili, poškodovali druge učence, šolski inventar, šolske potrebščine in osebne predmete sošolcev, med sprehodi begajo iz skupine, pri športni vzgoji ne upoštevajo pravil … Vedno se na šoli najde kakšen otrok, ki izstopa in moti pouk. Pa do tega nima pravice, ker s tem krši pravico drugih. V vzgojnih načrtih imamo zapisano, da lahko učitelj otroka, ki moti učni proces, napoti iz razreda. A je težava v tem, ker smo mu dolžni zagotoviti varstvo. Šole smo se tako organizirale, da imajo vsi učitelji vsaj eno uro v urniku za primer dežurstva za vzgojno problematiko. In če se res ne da izvajati pouka, otroka prevzame dežurni učitelj.“

Sedemletnik na Primorskem „terorizira“ vse okrog sebe

O nevarnem vedenju osnovnošolskih otrok so se nedavno razpisali tudi mediji. Izpostavili so primer sina vplivnih staršev, ki obiskuje eno izmed ljubljanskih osnovnih šol in ustrahuje svoje vrstnike. Šola bojda ne ukrepa, starši pa svojih otrok že nekajkrat protestno niso poslali k pouku. Prav v času, ko je nastajal naš članek, se je poročalo o primeru nasilnega 7-letnega učenca na osnovni šoli v Škofijah. Otrok naj bi bil težaven že v vrtcu, popadejo ga nenadzorovani izbruhi jeze. Prevrača mize, stole, s sten v garderobi naj bi potrgal vse slike, razmetava potrebščine sošolcev, jih zmerja in fizično napada (pretepa, brca, v njih meče predmete). Poškodoval je že nekaj otrok in tudi učitelja.

Potuha staršev spodbuja agresijo

Odločbo o usmeritvi ima 11.077 osnovnošolcev

Med mlajšimi več avtistov, med starejšimi najpogostejša čustveno-vedenjska motnja

Preberite več v Štajerskem Tedniku